Direktor Komunale Kranj Matjaž Berčon je ob polovici svojega mandata pojasnil, da so se prihodki od prodaje v Komunali Kranj v zadnjih dveh letih skokovito povečali, in sicer z 18,5 milijona evrov v letu 2019 na 22,7 milijona evrov, kolikor jih pričakujejo letos. To je tudi posledica nekaterih dvigov cen zaradi podražitve stroškov. Hkrati je podjetje izboljšalo poslovni izid s pol milijona evrov izgube v letu 2019 na načrtovanega milijon evrov presežka v tem letu.

Berčon je naštel, da so v zadnjih dveh letih veliko delali na zaposlenih, zvišanju njihovih plač in izboljšanju opremljenosti. Poskrbeli so za enotno podobo in kupovali električna vozila ter se lotili lastne preskrbe z energijo in zmanjšanja ogljičnega odtisa. Osredotočili so se na promocijo strategije Zero Waste, zdaj pa načrtujejo še vrsto naložb za prehod v krožno gospodarstvo, trajnost in digitalizacijo.

Največjo naložbo predstavlja združitev dejavnosti Komunale Kranj na lokaciji na Zarici, kjer že zdaj deluje operativa in kamor se bodo s Primskovega preselile tudi upravne dejavnosti, pretovor in začasno skladiščenje odpadkov. "S tem si želimo vse združiti pod eno streho," je dejal Berčon in poudaril, da bo to novo upravno-izobraževalno središče, ki bo imelo tudi velik družbeni pomen.

Izgradnja centra krožnega gospodarstva je ocenjena na štiri milijone evrov. 750.000 evrov bodo stala parkirišča in polnilna infrastruktura za e-vozila, 750.000 evrov pa še servisni prostor voznega parka. 250.000 evrov bo Komunala Kranj namenila ureditvi rastlinske čistilne naprave za dodatno čiščenje iztoka centralne čistilne naprave.

Nekatere naložbe bodo usmerjene tudi v osnovno dejavnost in reševanje problematike odvoza odpadkov ter komunalnega blata. Tri milijone evrov bo tako stala naložba v skladišče nenevarnih odpadkov na zbirnem centru, 1,25 milijona evrov pa nadgradnja dehidracije komunalnega blata z zunanjimi ureditvami centralne čistilne naprave.

Kot je pojasnil Berčon, imajo dovoljenje za skladiščenje 150 ton odpadne embalaže, z odvozom katere so imeli že lani velike težave. Po interventnih ukrepih države se je zadeva uredila in odpadki odpeljali, zdaj pa se znova kopičijo v komunalnih podjetjih, je opozoril.

"Žal je država na področju ravnanja z odpadki, tako pri embalaži kot pri odpadnem blatu, po novem pa se kaže, da tudi pri kuhinjskih odpadkih, praktično kolapsirala," je ocenil Berčon. "Zadnjih 20 let nam kot državi in kot družbi ni uspelo poskrbeti za ustrezne verige, da bi ta odpad, ki ga proizvedemo, absorbirale," je pojasnil.

Težave z biološkim odpadom

Tako kot pred dvema letoma nismo bili pripravljeni na madžarsko zaprtje za izvoz odpadnega blata, se zdaj nekaj podobnega dogaja še pri kuhinjskem oziroma biološkem odpadu. Tudi tu se Sloveniji obetajo dragi odvozi v tujino, predvsem v Avstrijo, kar bo cene odvoza potrojilo, saj v Sloveniji glede na predpise praktično ni nikjer več mogoče zgraditi kompostarne, je opozoril Berčon.

Stroške za odvoz komunalnega blata nameravajo v Komunali Kranj zdaj zmanjšati z nakupom premične sušilne naprave. Pri tem Berčon upa, da jim bo to in tudi druge investicije uspelo hitro uresničiti. Za to potrebujejo zeleno luč za zadolževanje s strani občinskih svetov občin, v katerih delujejo. V nasprotnem primeru se bo realizacija naložb iz lastnih sredstev podaljšala z dveh do treh na šest do sedem let.