Na podlagi satelitskih posnetkov Nacionalnega inštituta za raziskovanje vesolja so ugotovili, da se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta amazonski pragozd skrčil za 2649 kvadratnih kilometrov, kar je najmanj po letu 2019. V enakem obdobju lani, ko je bil predsednik države še Jair Bolsonaro, se je pragozd skrčil za 3988 kvadratnih kilometrov.

V času predsednika Bolsonara, ki je v svojem mandatu med letoma 2019 in 2022 zagovarjal deforestacijo v imenu gospodarstva, se je povprečni letni posek glede na desetletje prej povečal za 75 odstotkov.

Ministrica za okolje Marina Silva je v četrtek na novinarski konferenci poudarila, da so dosegli trajno upadanje krčenja gozda v Amazoniji. "Na vse načine se trudimo zagotoviti, da je naš načrt proti krčenju gozdov v polnem teku. To je rezultat naših prizadevanj," je dejala po poročanju Al Džazire.

Sorodna novica Deforestacija se morda dogaja nekje daleč, a zanjo smo krivi tudi mi

Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da je kljub zmanjšanju stopnja krčenja gozda še vedno previsoka. "To je zelo pozitivno, vendar imamo še naprej zelo visoko stopnjo krčenja gozdov," je opozoril Daniel Silva, analitik pri neprofitni okoljevarstveni organizaciji WWF-Brasil.

Brazilska vlada je prejšnji mesec razkrila načrte za izpolnitev obljube o koncu nezakonitega krčenja amazonskega pragozda do leta 2030, vključno z okrepljenim kazenskim pregonom proti okoljskim zločinom.

Le nekaj dni pred tem so sicer opozicijski poslanci v kongresu sprejeli spremembe, s katerimi so ministrstvu za okolje odvzeli pomembne pristojnosti, kot sta upravljanje z vodnimi viri in zemljiškim katastrom na podeželju.

V načrtu za konec deforestacije se je levičarska Lulova vlada zavezala, da bodo zasegli polovico vseh zemljišč, ki so nastala z nezakonitim posekom gozda na zaščitenih območjih. Zavezala se je tudi, da bodo do leta 2027 zaščitena območja povečali za dodatne tri milijone hektarjev in da bodo okrepili nadzor okolja.

Amazonski sklad za države s pragozdovi

Sorodna novica Tropski gozd se je lani skrčil za površino cele Švice

Za dosego ciljev skuša 77-letni Lula tudi prepričati najbogatejše države na svetu, da prispevajo v Amazonski sklad, ki je namenjen varovanju amazonskega deževnega gozda.

Zaščita okolja je tudi v središču pogajanj med državami južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur (Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj) in Evropske unije za sklenitev trgovinskega sporazuma. Unija od držav zahteva dodatna zagotovila o boju proti okoljskemu kriminalu, še posebej v amazonskem deževnem gozdu.

Ob porečju reke Amazonke je približno polovica vsega deževnega gozda na svetu, ki je bistven za srkanje presežnih količin ogljikovega dioksida iz ozračja. Amazonski pragozd zato imenujejo tudi pljuča planeta. Je pomemben habitat, kjer raste in živi okoli tri milijone različnih vrst rastlin in živali, tam pa živi tudi okoli milijon staroselcev. Več kot polovica amazonskega pragozda je na območju Brazilije, v Peruju ga je 13 odstotkov, v Kolumbiji pa deset.