Čez ravnino vzhodno od Zagreba vodi cesta do Križevcev, kraja, ki po velikosti in ne preveč oddaljeni legi od prestolnice spominja na Kamnik ali Grosuplje. Križevci imajo 17.000 prebivalcev v mestu, vključujoč še 59 okoliških vasi občina šteje 24.000 ljudi.

1880 sončnih ur na leto
"Križevci niso najbolj osončeni del Hrvaške, na jugu je precej več sonca, tudi do 2600 ur. A po drugi strani ima najbolj osončen del Nemčije manj sonca kot celinski del Hrvaške, pa se tudi tam postavljanje fotonapetostnih plošč izplača," projekt križevške sončne strehe opisuje Ivan Zoković iz Zelene energetske zadruge, ki je pomagala vzpostaviti fotonapetostno elektrarno na strehi Tehnološkega parka na obrobju mesta. Križevci imajo v povprečju 1880 sočnih ur na leto. Za primerjavo: povprečno letno število sončnih ur v Sloveniji je okoli 2000, kar nas uvršča med najbolj osončene države v Evropi. Več sonca imajo le države ob Sredozemskem morju.

V elektrarno so investirali krajani
Da bi se od južnih sosedov učili postavljanja sončnih elektrarn, sicer ne bi bilo ravno smiselno, saj samo Maribor od sonca pridobi toliko elektrike kot cela Hrvaška, ki je po izrabi sončne energije povsem na repu lestvice evropskih držav. Zanimiv pa je pristop, s katerim se je občina Križevci v sodelovanju z Zeleno energetsko zadrugo in vodstvom tehnološkega parka lotila projekta sončne elektrarne.

Naložbe niso financirali s pomočjo subvencij, evropskih sredstev ali posojila na banki. Denar so se odločili zbrati preko množičnega financiranja oziroma t. i. crowdfundinga. Na družbenih omrežjih in lokalnih medijih so odprli 40-dnevni rok in ljudi pozvali k vlaganju v sončno elektrarno. Dosegli so izjemen odziv: v le treh dneh so zbrali 30.000 evrov, kolikor so potrebovali za izvedbo projekta.

Skupnosti približati obnovljive vire energije
"Želeli smo vključiti lokalno skupnost. Namesto da ljudje držijo denar na banki, ga lahko vložijo v projekt, ki je družbeno koristen," pojasnjuje Tihomir Hodak, direktor Tehnološkega centra Križevci, in doda: "Ideja naložb v obnovljive vire energije je v tem, da nekdo vidi, da se mu to lahko izplača, hkrati pa spodbuja zeleno energijo. Mi bomo deset let plačevali isto ceno elektrike kot doslej, iz prihranka pa bomo izplačali vlagatelje."

"Dobivamo nekaj, kar je dobro in kakovostno. Po desetih letih, ko se bo pogodba z vlagatelji iztekla, pa nam bo račun za elektriko občutno padel," pravi Hodak. Po desetih letih bo tako sončna elektrarna prešla v last občine, dotlej pa je njen lastnik Zelena energetska zadruga, ki upravlja vlagatelje. Fotonapetostna elektrarna v Križevcih je dimenzionirana tako, da se vsa energija, ki se proizvede, porabi na kraju samem, tako ne prihaja do oddajanja presežka elektrike v omrežje. Predvidena življenjska doba kompleksa solarnih panelov na strehi parka je 25 let.

"Glavna ideja projekta je, da ljudje v njem vidijo neposredno korist. Ne, da samo berejo o obnovljivih virih energije, temveč da vidijo, da se jim tudi finančno izplača," pravi Hodak, ki z nasmeškom doda, da mu ni uspelo investirati v projekt. Ko je namreč tretji dan po odprtju zbiranja sredstev omenil Zokoviću iz Zelene energetske zadruge, da bi rad tudi sam prispeval svoj delež, je bilo že prepozno, saj so dotlej zbrali že vsa potrebna sredstva. Pri zbiranju denarja je sicer veljala neke vrste "pozitivna diskriminacija", saj so imeli krajani Križevcev prednost pri vlaganju.

Veliki ponudniki energetike nad demokratizacijo virov energije niso navdušeni
Ponudniki energetike nad izvedbo sončne elektrarne v Tehnološkem parku niso bili navdušeni, "Upirali so se, kolikor so se lahko, a pritisk javnosti in zakonodajalcev je bil dovolj močen, in morali so popustiti," opisuje direktor parka. Najprej so tako zakomplicirali administracijo, da je bilo projekt nemogoče izvesti, sledilo je mahanje s pravilniki, nato se je v zadevo vmešala hrvaška regulatorna agencija za energetiko HERA, a so jo vztrajno odbijali, nakar so se na koncu morali vdati, razlaga Hodak.

Križevci 2030: energetsko neodvisno mesto
Da je strah velikih energetskih podjetij do neke mere upravičen, potrjuje to, da se Križevčani s pridobivanjem elektrike iz obnovljivih virov energije ne mislijo ustaviti. "Zadali smo si precej pogumen srateški cilj, da do leta 2030 postanemo energetsko neodvisno mesto. Ena izmed prvih stvari, ki smo jih naredili v tej smeri, je bilo to, da smo vzpostavili neposreden odnos s krajani in jih začeli vključevati v vse demokratične procese lokalne skupnosti. Od skupnega odločanja o proračunu, do rednih srečanj z županom vsako jutro. Zato se krajanom ni bilo tuje vključiti v "crowdfunding" kampanjo," je pojasnil župan Križevcev Mario Rajn.

Projekt smo poimenovali Križevške sončne strehe, z namenom smo uporabili množino, pravi župan, ki namerava s sončnimi elektrarnami opremiti javne zgradbe (vrtce, osnovno in srednjo šolo, knjižnico in zdravstveni dom). Hkrati pa opaža, da je pričujoči projekt pozitivno že vplival tudi na podjetnike, ki se na evropskih razpisih že potegujejo za sredstva, ki bi jim omogočala namestitev sončnih celic.

Sončna energija prodira skozi oblake
Pozimi bo proizvodnja elektrike nižja, dnevi se krajšajo, slabša se vreme. "V Križevcih ni toliko megle, da bi močno vplivala na proizvodnjo elektrike. Fotonapetostni paneli pa zaradi difuzne svetlobe proizvajajo energijo, tudi če je oblačno. A seveda intenziteta proizvodnje ni tako močna. Trditev, da ko ni sončno, paneli ne proizvajajo elektrike, pa ne drži," pove Zoković.

Projekt v Križevcih je podprl tudi Greenpeace, ki opozarja, da bi morali bolj intenzivno začeti zmanjševati svoj ogljični odtis z opuščanjem rabe fosilnih goriv: "Tu krajani jemljejo energijo v svoje roke in s sodelovanjem proizvajajo čisto in obnovljivo energijo ter tako varujejo naravo tudi za naše potomce," so zapisali.