"Oktober kot mesec požarne varnosti je pri nas dolgoletna tradicija, ki nekako po srečnem naključju sovpada z začetkom kurilne sezone, začne se kuriti in pojavlja se več težav z vidika požarnega tveganja," je za MMC pojasnila Mateja Gris s Slovenskega združenja za požarno varnost (SZVP). Zunaj kurilne sezone, v poletnem času, pa eno glavnih nevarnosti predstavljajo požari v suhi in pregreti naravi, je dodala.

"Vsak je sam odgovoren za grelne elemente v hiši ali stanovanju, kupiti je treba nekaj, kar je varno in kakovostno, ima ustrezne certifikate, nato pa upoštevati navodila proizvajalca, in sicer od vgradnje, kurjenja, čiščenja in rednega servisiranja," je opozorila na velik pomen rednega vzdrževanja kurilnih naprav. V mescu požarne varnosti so letos po njenih besedah za osrednjo perečo temo izbrali požarno varnost v gospodinjstvih in problematiko ogljikovega monoksida, saj je zadnje posledica prav slabo vzdrževanih kurilnih naprav, pa tudi človeške "neumnosti" oziroma nepravilnega ravnanja.

Ogljikov monoksid ali t. i. tihi ubijalec je izredno nevaren, saj gre za izjemno toksičen plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja ob nepopolnem izgorevanju ogljika. Simptomi zastrupitve, kot je kronična utrujenost, slabost ter omotičnost, pa so izredno nespecifični, saj jih lahko pripišemo drugim vzrokom. "Začne nas boleti glava, pa ne vemo, zakaj, po navadi pomislimo na vse kaj drugega, na ogljikov monoksid pa ne," je opozorila, da so ljudje lahko na dnevni bazi zastrupljeni zgolj "napol" pa se tega sploh ne zavedajo. Pri močnejši zastrupitvi potem pride do izgube zavesti in tudi smrti. Ena večjih tragedij zadnja leta se je zgodila na Rogli na Pohorju leta 2012, ko so zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrli trije mladi ljudje, eno dekle in dva fanta.

S 1. 1. obvezni senzorji za neprimerne kurilnice
Leta 2013 je ministrstvo za okolje in prostor izdalo nov strožji pravilnik o pravilni rabi kurilnih naprav. Eden izmed členov zakona bo začel veljati s 1. 1. 2017, in sicer zahteva namestitve opozorilnih senzorjev v bivalne prostore povsod, kjer kurilne in dimovodne naprave niso skladne z novim pravilnikom. Gre za naprave, ki zajemajo zrak iz notranjega prostora, je pojasnila Grisova. "Senzor opozori, da je nekaj narobe, gre za varnostni ventil, ki ne zamenjuje varnostnih ukrepov," je poudarila in dodala, da se ne smemo zanašati na "alarm" in zanemarjati vzdrževanja ter drugih previdnostnih ukrepov, da se tako sploh nikoli ne zgodi povišana koncentracija.

"V istem prostoru imamo lahko peč, ki jemlje zrak za izgorevanje iz prostora, hkrati imamo prižgano kuhinjsko napo, v kopalnici, ki je povezana s temi prostori, pa ventilator, poleg tega so "uporabniki" zraka tudi vsi ljudje, ki so trenutno v stanovanju, in tako lahko pride do zastrupitev in tudi tragičnih primerov," je opisala kompleksnost modernih stavb in dejavnike, ki so vzrok za zastrupitve z ogljikovim monoksidom.

V večstanovanjskih stavbah pa je problematika širša, saj lahko nepravilnost na dimovodni ali kurilni napravi vpliva tudi na sosede, je opozorila Grisova. "Če imamo nepravilno vgrajeno kurilno napravo, recimo plinsko peč, ki je priključena na isti odvod dima in dovod zraka, ta naprava medsebojno vpliva na druge naprave v stavbi, tako da s tem posredno ogrožamo svojega soseda," je navedla zgolj en takšen primer.

Nevarni agregati in žerjavica
Zastrupitve pa se ne zgodijo zgolj zaradi tehničnih napak in slabega vzdrževanja. Ljudje se namreč po njenih besedah pogosto ne zavedajo, da do nepopolnega izgorevanja pride tudi takrat, ko na kurišču pustimo tlečo žerjavico, ki jo je treba varno odstraniti ali pa zagotoviti dovod svežega zraka. Drugi primer pogostih napak ljudi in posledičnih zastrupitev je pri uporabi agregatov v zaprtih prostorih, ali pa je agregat sicer postavljen na prostem, a je izpuh nespametno usmerjen proti notranjim prostorom, je še navedla.

"V lastni hiši, kjer si sam svoj gospodar, je lažje poskrbeti za preprečitev, povišanja koncentracij ogljikovega monoksida, pa tudi za požarno varnost in zaščito okolja," je menila in dodala, da je v večstanovanjskih stavbah vse to del dogovora med stanovalci. Če s tem ni težav in imamo upravnika, ki je strokoven in kos nalogi zagotavljanja brezhibnosti stavbe, ne bo nikakršnih težav, je zatrdila.

Popularni kaminčki in problematična "vroča dela"
V zadnjem času postajajo majhne peči in kamini na drva vse popularnejši in marsikatera hiša, pa tudi stanovanje v bloku, se tako dodatno ogrevajo. "Vgradnja kaminov ni problematična, če zagotovimo dovod zunanjega zraka, ne pa da si mi, ki gledamo televizijo, delimo zrak s pečjo, hkrati pa imamo zaprta okna," je ponazorila.

Priporočila za vgraditev negorljive izolacije na fasade se pogosto upoštevajo zgolj tam, kjer je to zakonsko predpisano, in sicer za visoke objekte nad 22 metrov višine. "Nič ne pomaga, če stavbo energetsko saniramo, a s tem poslabšamo požarno varnost, stanje se v zadnjih letih sicer izboljšuje, ljudje so bolj ozaveščeni, žal pa gre velikokrat vse skupaj po poti najmanjšega stroška," je nadaljevala.

Glede požarne varnosti v Sloveniji po njenih besedah že dlje časa opažajo, da so problematična t. i. vroča dela, in sicer gre za varjenje, rezanje kovine itd., po navadi pri vzdrževalnih delih, popravilih in sanacijah. "Če delovišča za občasna vroča dela niso pravilno zaščitena, lahko pride do hudih požarov, kot so se zgodili v zadnjem času, na primer požar Mercatorjevega skladišča avgusta 2015, požar v stanovanjski stolpnici v Domžalah in številni drugi," je naštela in hkrati poudarila, da gre pri omenjenih požarih za veliko materialno škodo. Pri Slovenskem združenju za požarno varnost zato opozarjajo, da je tudi to trenutno najbolj pereče področje, ki mu je treba nameniti vso pozornost, je sklenila.