Poraba fosilnih goriv je narasla za 1,5 odstotka na 505 eksadžulov (10 na 18 džulov). Ugotovitve postavljajo pod vprašaj upe podnebnih znanstvenikov, da je bilo leto 2023 tisto, v katerem so letni izpusti dosegli najvišjo raven, preden bi se svetovna poraba fosilnih goriv začela neustavljivo manjšati.

Inštitut za energijo je po poročanju Guardiana ugotovil, da medtem ko so razvite države morda dosegle vrh glede količine izpustov, se države v razvoju še bolj zanašajo na premog, plin in nafto.

Fosilna goriva so lani predstavljala 81,5 odstotka svetovne primarne energije, medtem ko je ta odstotek leto prej znašal 82. Ob tem so vetrne in sončne elektrarne proizvedle rekordne količine čiste elektrike. Lani je tako pridelava energije iz obnovljivih virov dosegla rekordno raven.

Poročilo, ki so ga pripravili svetovalci družb KPMG in Kearney, so ugotovili, da je pridelava vetrne in sončne energije lani narasla za 13 odstotkov in dosegla rekordno raven 4748 teravatnih ur.

To pa ni bilo dovolj za zadovoljitev vse večjih potreb po primarni energiji, ki je lani narasla za dva odstotka, na rekordno raven 620 eksadžulov.

Letos je glede na poročilo svetovna poraba plinu enaka, poraba premoga pa je narasla za 1,6 odstotka, povpraševanje po nafti pa je naraslo za dva odstotka oziroma prvič na 100 milijonov 59-litrskih sodov nafte na dan.

Poročilo ugotavlja tudi, da je v Indiji lani poraba fosilnih goriv narasla za osem odstotkov. Lani je Indija prvič porabila več premoga kot Evropa in Severna Amerika skupaj.

V Evropi so fosilna goriva predstavljala manj kot 70 odstotkov primarne energije prvič po industrijski revoluciji, tudi zaradi porasta obnovljivih virov energije.