Fotografije, posnete iz zraka, prikazujejo skupino odraslih in otrok, oblečenih le v krpice, ki prekrivajo njihove intimne predele, oboroženi pa so z lesenimi loki in puščicami. Nekateri izmed njih so poslikani s črnim in rdečim rastlinskim barvilom. Pleme živi v Braziliji blizu perujske meje, njihov obstoj pa je zdaj ogrožen zaradi nezakonitega izsekavanja deževnega pragozda.
"Nezakoniti drvarji bodo pleme uničili. Nujno je, da jih perujska vlada ustavi, dokler je še čas. Ljudje na teh slikah so očitno zdravi in ne živijo v pomanjkanju. Kar potrebujejo od nas, je, da zaščitimo njihovo ozemlje, tako da lahko sami odločajo o svoji prihodnosti," je povedal direktor mednarodne agencije Survival, Stephen Corry.
Pleme ogrožajo rudarji
Organizacija brazilskih amazonskih Indijancev COAIB, ki je odobrila objavo zadnjih fotografij, pa je dejala, da je pomembno, da se objavi podatke o obstoju plemena. "Nujno je, da ponovno izpostavimo, da to pleme obstaja, zato podpiramo uporabo slik, ki to dokazujejo," je povedal Marcos Apurina iz COAIB. "Tem ljudem odrekajo njihove osnovne pravice, še zlasti njihovo pravico do življenja. Zato je ključnega pomena, da jih zaščitimo."
Organizacija je ob tem razkrila tudi, da v severni brazilski državi Roraima živi tudi skupina indijancev iz plemena Yanomami, s katerimi prav tako še niso imeli nobenega stika. Skoraj petina Yanomamijev je pomrla v drugi polovici 20. stoletja zaradi bolezni, ki so jih tja zanesli rudarji, ki so v brazilski Amazoniji kopali zlato.

Ljudstvo Moxatetéu živi na območju, kjer je največ nezakonitih rudarjev. Če ti ne bodo nemudoma izgnani, bi lahko prišli v stik z Yanomamiji in ogrozili njihova življenja, poroča Independent. "Obstaja veliko Indijancev, s katerimi nimamo nobenega stika," je povedal Davi Kopenawa, predstavnik Yanomamijev. "Hočem pomagati svojim izoliranim sorodnikom, ki imajo isto kri kot mi in še nikdar niso videli sveta belega človeka."
Mednarodna kampanja je leta 1992 sprožila ustanovitev Yanomami Parka. José Carlos Meirelles, ki dela za brazilsko indijansko ministrstvo, je za Survival povedal: "Ti ljudje, Moxatetéu, zares obstajajo. Tista prostrana prazna območja parka niso tako prazna, kot si ljudje mislijo. Rekel bi celo, da ni le ene skupine, s katero še nismo navezali stikov, na tistem območju."
Največ neodkritih plemen v Amazoniji in na Novi Gvineji
Moxatetéu so eno izmed več kot 100 ljudstev po vsem svetu, ki živijo in se razvijajo ločeno od druge družbe. Točne številke niso znane: v brazilskem deževnem pragozdu bi lahko živelo še do 70 izoliranih ljudstev, v Peruju pa 15. Ugibati, koliko takih plemen je na Zahodni Papui, pa je težko zaradi tamkajšnjega nedostopnega terena in ker vojska na nekaterih območjih onemogoča dostop.
Wade Davis, ameriški etnobotanik in raziskovalec pri National Geographicu, je na to temo povedal. "Samo vedeti, da take kulture obstajajo, je opomin, da je človeška domišljija širna, tekoča in neskončna v svoji sposobnosti družbene in duhovne domiselnosti."
Raznolikost pa ni nikdar veliko pomenila tistim, odločenim, da se dokopljejo do naravnih bogastev, ki jih ponuja to območje. Ko je Krištof Kolumb priplul sem leta 1492, je v Braziliji živelo več milijonov Indijancev. Danes jih je le še 650.000. Večina jih je umrla zaradi bolezni, na katere niso bili odporni, in še vedno ni neobičajno, da po prvem stiku z zunanjim svetom pomre najmanj polovica plemena.