Lovska zveza (LZS) in ribiška zveza (RZS) sta se na skupni novinarski konferenci ozrli po preteklem letu in predstavili največje izzive v prihodnjem letu. Lovce skrbi hitro širjenje afriške prašičje kuge po Evropi, predvsem v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Lovska zveza v zadnjih treh letih sodeluje pri aktivnostih za preprečevanje in zgodnje odkrivanje te bolezni pri divjih prašičih.

"Dejstvo je, da moramo lovci izvajati ukrepe proti afriški prašičji kugi, če se želimo izogniti omejitvam in prepovedi lova, predvsem pa velikim izgubam v lovskem sektorju v primeru okužbe s to boleznijo pri divjih prašičih," je navedel direktor strokovne službe lovske zveze Božo Zakrajšek.

V lovski zvezi si tudi prizadevajo za sprejetje predloga novele zakona o divjadi in lovstvu, ki je bil pred dvema mesecema poslan v obravnavo v vladno proceduro. Ta določa, da je divjad lastnina države. Predlog zakona lovski zvezi obenem nalaga nove obveznosti, kot je izdaja dovolilnic za lovske goste, dopolnjuje pa tudi varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem v času poleganja. Med predlaganimi spremembami je tudi zapoved, da bodo morali biti psi v prosti naravi pripeti na povodec oz. pod nadzorom skrbnika. Izjeme bodo sicer veljale za delovne pse, med katere sodijo tudi lovski psi.

Med lovci še naprej poteka humanitarna akcija zbiranja sredstev za pomoč v avgustovskih poplavah prizadetim lovcem. Do zdaj je bilo zbranih 62.000 evrov, predsednik LZS-ja Lado Bradač pa je prepričan, da jim bo uspelo doseči cilj 100.000 evrov.

Opozorila ob popoplavnih ukrepih

Ribiči pa so opozorili na katastrofalne posledice avgustovskih poplav in izzive popoplavne obnove. Avgustovske poplave so namreč povzročile veliko razdejanje pri ribiških družinah ter na vodotokih in populaciji rib. "Poplave so hudo zarezale v življenja ribičev in prihodnost upravljanja hudo prizadetih vodotokov," je dejal predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl.

Ribiče sicer skrbi, da bodo več škode povzročili popoplavni ukrepi kot same poplave. Kot je pojasnil član upravnega odbora ribiške zveze in predsednik Zveze ribiških družin Celja Boštjan Peter Zagožen, pri obnovi vodotokov sodelujejo tudi gradbena podjetja, ki nimajo dovolj izkušenj pri posegih v vode. Zagožen je ob tem pozval k sonaravni sanaciji prizadetih vodotokov.

Predsednik ribiške zveze je bil kritičen tudi do nerealiziranih obljub kmetijskega ministrstva glede oprostitve plačevanj koncesij za v poplavah prizadete ribiške družine v letih 2023, 2024 in 2025. Kot so jim pojasnili na ministrstvu, obljubljene oprostitve plačevanja koncesij ne bo zaradi omejitev EU-ja pri dodeljevanju pomoči in drastičnega zmanjšanja finančnih sredstev za ribiški sektor.