Z vizualnim pregledom in detektorjem pripadniki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi nadaljujejo preiskovanje terena, nam je povedal poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi sredstvi Darko Zonjič. "Zdaj pripravljamo trase, kjer bomo pregledovali 100-metrske pasove ob cestah. Tako bi v primeru naslednjega požara imeli gasilci ob cestah zarisano varno območje, da bi lahko gasili tudi v notranjost požara."

V času divjanja ognjenih zubljev je bilo na delu osem ekip, ki so pregledovale teren v tisti smeri, v kateri naj bi se požar širil. Odstranili so več kot 800 kosov v skupni teži dveh ton in 100 kilogramov. "Največja, ki smo jo dobili, je bila nemška mina 155 milimetrov. Drugače smo pa našli, kot smo predvidevali, na samem robu 75-milimetrske topovske granate, ročne bombe, busterje, vžigalnike. V sami sredini požarišča pa so tudi večji kalibri."

"Glede na to, da je zagorela tudi vsa podrast, so to idealne okoliščine, da lahko z veliko verjetnostjo odkrijemo še preostala neeksplodirana ubojna sredstva. Tako nas po našem mnenju do marca prihodnje leto čaka zelo zahtevno in obsežno delo," nam je povedal namestnik poveljnika Igor Boh in dodal, da so bila ta sredstva izpostavljena zelo visokim temperaturam, kar je v njih sprožilo velike spremembe. Zato Zonjič poziva: "Najpomembneje je, da ko neki občan dobi neeksplodirano sredstvo, ga ne premika ali se ga dotika in pokliče 112, mi bomo opravili svoje delo."

Koliko jih je še ostalo posejanih tem območju, ni znano. Vendar glede na podatek, da je na soški fronti padlo približno 70 kilogramov ubojnih sredstev na kvadratni meter, Zonjič ocenjuje, da jih bo zagotovo odstranjevala še naslednja generacija.