Na Arktiki je bil letošnji junij najtoplejši v zgodovini merjenj, poleg visokih temperatur ozračja pa k veliki požarni ogroženosti prispevajo tudi suha tla in udari strel. Evropski sistem za nadzorovanje ozračja Cams je tako v preteklih dneh zaznal največ gozdnih požarov doslej, saj je število požarov štirikrat večje kot lani.

Na Aljaski, kjer so našteli kar 400 gozdnih požarov, od tega jih 200 gori nenadzorovano, je nevarnost za nove požare velika kot še nikoli. Trenutno gori na približno 9.000 kvadratnih kilometrih, kar ustreza 44 odstotkom površine Slovenije. Znotraj arktičnega kroga so samo julija našteli več sto požarov, v Rusiji so se z ognjem borili v enajstih izmed 49 regij. Že več kot deset dni gori tudi na Grenlandiji. To so večinoma nenaseljena, a ogromna območja.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je število gozdnih požarov na Arktiki letos označila za "dogodek brez primere", piše Guardian.

"Govorimo o največjih požarih na Zemlji, nekateri pokrivajo celo območje, večje od 100.000 hektarjev. Zaradi njih je količina ogljikovega dioksida, izpuščena v zrak v arktičnem krogu, junija letos večja od količine ogljikovega dioksida, izpuščenega v zrak na tem območju v celotnem obdobju med letoma 2010 in 2018," je dejal britanski geograf Thomas Smith. Povedano drugače, samo junija je šlo zaradi požarov na Arktiki v zrak 50 megaton ogljikovega dioksida, kar je toliko, kot znaša letna količina emisij Švedske.