Društvo za varstvo okolja Bled opozarja, da na vrhuncu turistične sezone večje količine zaudarjajočih odplak preplavljajo strugo potoka Jezernica na Bledu. Kot v današnjem sporočilu za javnost navaja društvo, se Sava Bohinjka duši v onesnaženju in razraslih algah, v bližnji ribogojnici pa so morali zaradi zastrupitve evtanazirati na tisoče rib.

V društvu so poudarili, da je verjetno onesnažena reka kriva tudi za prebavne težave, o katerih poročajo domači kopalci in tuji gostje bližnjega hotela ter glampinga. Ti naj bi med časom, preživetim ob reki, staknili okužbo, ki se odraža v črevesnih motnjah. O izbruhu bolezni so obvestili tudi območno enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kot so navedli v društvu, se v potok Jezernica, ki je edini iztok Blejskega jezera, iz cevi razbremenilnika čistilne naprave izlivajo večje količine sanitarnih odplak. "Potok povsem spominja na kanalizacijski kanal, voda je motna in rjavih odtenkov, veje grmov, ki obraščajo strugo, pa so povešene ob teži večjih ostankov sanitarnih pripomočkov," so zapisali.

Pojasnili so, da je ob iztoku cevi v potok sicer nameščena posebna naprava, ki prestreže lahko opazne, večje kose toaletnega papirja. Razbremenilnik odplake zaustavi, preden jih črpalka črpa naprej na čistilno napravo, ob viških vode pa se višek prelije v potok, so opozorili v društvu.

Zaradi zastrupitve evtanazirali 25.000 rib

To vpliva tudi na Savo Bohinjko, v katero se izliva Jezernica. Po reki se tako razraščajo alge in se širi smrad. Kot so poudarili v društvu, je pred dvema tednoma v ribogojnici Ribiške družine Radovljica na sotočju Save na Lancovem prišlo celo do zastrupitve vseh 25.000 rib, ki jih je bilo treba evtanazirati.

Območje izliva in pogina rib so si ogledali tudi kranjski kriminalisti, ki so odvzeli vzorce in jih poslali v analizo. "Šele njeni rezultati nam bodo lahko razkrili, kaj se res skriva za tem, očitno vse obsežnejšim onesnaženjem," so sklenili v društvu.

S podobno problematiko se na območju Jezernice in Save Bohinjsko srečujejo praktično vsako poletje. Na blejski občini vztrajajo, da čistilna naprava deluje brezhibno in da se vse, kar pride vanjo, prečisti.

Krajani na drugi strani opozarjajo, da je težava v razbremenilnikih oziroma v tem, kar se prek njih že pred čistilno napravo zliva v Jezernico. To naj bi bila posledica preobremenitve blejskega kanalizacijskega sistema, tega pa naj bi lahko dokončno uredili šele po izgradnji blejske južne obvoznice.

Anže Bizjak, direktor komunalnega podjetja Čista dolina – SHW, ki je del skupine WTE in kot koncesionar skrbi za blejsko kanalizacijsko omrežje, je že lani pojasnil, da do strnjene smrdljive pene na jezu pri Lancovem prihaja zaradi nizkega vodostaja in posledično manjšega pretoka vode ter razvoja in odmiranja rečnih alg.

O razbremenilniku v potok Jezernica pa je povedal, da na tem delu še vedno deluje star mešani kanal, zgrajen pred več desetletji, ko je bila takšna gradnja običajna. Blejska občina v želji po čistejšem okolju dodatno vlaga tudi v star obstoječ mešani sistem, je zagotovil Bizjak in pojasnil, da so v preteklosti zgradili zadrževalni bazen, da pred izpustom v Jezernico z grabljami odpadno vodo očistijo vsaj grobih delcev.

Vzorci vode pa, kot je poudaril Bizjak, kažejo, da je na iztoku iz razbremenilnika fekalna voda že tako močno razredčena, da ne presega parametrov, predpisanih v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje čistilne naprave.

Veliko število kopalcev vodo še dodatno obremenjuje

Ob vročih dneh številni ohladitev iščejo v rekah, jezerih in bajerjih, kjer pa zaradi izredne suše opažajo nizke vodostaje in višje temperature vode. Zato tudi na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da veliko število kopalcev vodo še dodatno obremenjuje.

"Suša ogroža tudi življenje vodnih organizmov, ljudje pa z nezmerno porabo vode in onesnaževanjem že tako težke vodne razmere še poslabšujemo," poudarjajo. Padavin, ki bi ublažile sušne razmere, v naslednjih nekaj dneh ni pričakovati, so sporočili z agencije za okolje.

Ob tem so pojasnili, da je v več rekah, kjer se ljudje kopajo, prišlo do bujnega razrasta alg, ki načeloma kopalcem niso škodljive, so pa neprijetne.

V Šobčevem bajerju so se zaradi minimalnega pretoka vode skozi bajer namnožile planktonske zelene alge, ki dajejo vodi značilno zeleno barvo. Ker lahko te alge povzročajo neprijetno reakcijo na koži, kopalce pozivajo, naj upoštevajo navodila upravljavca kopališča, ki vodo tudi redno čisti.