Iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so tudi sporočili, da so do 28. septembra na ostanke pesticidov ob uvozu testirali 349 vzorcev, od tega 273 vzorcev sadja in zelenjave. Neskladnih je bilo 21 oziroma šest odstotkov. Največ neskladnih pošiljk je bilo pri citrusih iz Egipta in Turčije ter paprikah.

V letošnjem rednem letnem programu vzorčenja načrtujejo odvzem 744 vzorcev živil, in sicer 235 vzorcev sadja, 306 vzorcev zelenjave, 161 vzorcev drugih živil rastlinskega izvora in 42 vzorcev živil živalskega izvora.

Lani je uprava za varno hrano na vsebnost ostankov pesticidov v okviru rednega letnega programa vzorčenja preiskala 716 vzorcev živil. Vrednosti ostankov pesticidov so mejne vrednosti presegale v 15 vzorcih.

Inšpektorji uprave za varno hrano so začeli izvajati tudi izredne inšpekcijske nadzore pri nosilcih živilske dejavnosti, ki se ukvarjajo z distribucijo sadja in zelenjave. V okviru nadzora preverjajo ustreznost vzpostavljenega notranjega nadzora nad ostanki fitofarmacevtskih sredstev, kar vključuje preverjanje zahtev za preverjenega dobavitelja in sistem preverjanja ostankov teh sredstev v živilih vključno s pregledom sistema lastnih kontrol.

Zaradi neskladne pošiljke breskev iz Srbije in informacije o interventni uporabi pesticida klorpirifos v pridelavi pese je uprava za varno hrano 24. avgusta vzpostavila poostren nadzor ob uvozu za pošiljke svežega sadja in zelenjave iz Srbije. Od takrat je ob uvozu zadržala 18 pošiljk. Neskladni sta bili dve, ki zato nista prišli na trg. V tem obdobju so ob uvozu vzorčili še 31 pošiljk sadja iz zelenjave iz drugih držav. Osem so jih zadržali do prejema izvida, vsi do zdaj prejeti izvidi pa so bili skladni.

V začetku septembra je uprava posredovala tudi dopis Trgovinski zbornici Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije, s katerim ju je seznanila z nastalo problematiko in njune člane pozvala k poostritvi notranjega nadzora dobaviteljev.

Očitki na račun dela uprave za varno hrano

Na upravo za varno hrano v zadnjih tednih letijo očitki o slabem obveščanju javnosti. Slovenski potrošniki naj bi namreč poleti zaužili več ton srbskih breskev in poljskih sliv z vsebnostjo pesticida klorpirifos, saj so bili o njihovi spornosti obveščeni z zamudo ali sploh ne. Vodstvo uprave je že sredi septembra zatrdilo, da nadzor izvaja skladno z zakonodajo.