Uporaba zasebnih letal je kljub škodljivim vplivom na okolje v porastu, opozarjajo v okoljevarstveni organizaciji Greenpeace. Kot so ta teden sporočili iz slovenske podružnice okoljske organizacije, je bilo lani 55 odstotkov vseh poletov z zasebnimi letali v Evropi opravljenih na razdalji, krajši od 750 kilometrov. "Ta potovanja bi torej zlahka opravili z vlakom ali trajektom," so prepričani.

V dveh letih z 244 na 1267 zasebnih poletov

Število zasebnih poletov iz Slovenije se je z 244 poletov v letu 2020 po podatkih Greenpeacea povečalo na 1267 poletov v letu 2022, izpusti ogljikovega dioksida pa so se povečali s 548 ton v letu 2020 na 3802 toni leta 2022. Leto 2020 je sicer povsem zaznamovala epidemija.

Najbolj uporabljeno letališče za zasebne polete v tem časovnem obdobju je bilo Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, s katerega je lani odletelo 949 zasebnih letal. Najpogosteje uporabljena linija je bila leta 2020 Maribor–Friedrichshafen, v letih 2021 in 2022 pa Ljubljana–Beograd. Med povezavami, na katerih so v obravnavanem obdobju opravili najmanj deset poletov letno, je bila najkrajša tista med Mariborom in Gradcem, ki ju loči le 70 kilometrov. Potovanje med mestoma z avtomobilom traja manj kot uro, z javnim prevozom pa dobro uro.

Okoljsko najbolj nepravična oblika prevoza zunaj radarjev evropske zakonodaje

"Zasebna letala in izpusti iz zasebnih letal trenutno v EU-ju niso regulirani in so izključeni iz evropske zakonodaje, ki naj bi obravnavala izpuste toplogrednih plinov, čeprav so najbolj onesnažujoča, najbolj potratna in nepravična oblika prevoza na potnika in kilometer," so zapisali.

Zasebna letala, ki bi jih morali po njihovem prepričanju prepovedati, povzročijo od petkrat do 14-krat več izpustov ogljikovega dioksida na potnika kot povprečno komercialno letalo in 50-krat več kot vlaki, so opozorili.

"Leta 2018 je 50 odstotkov vseh izpustov iz letalstva povzročil le en odstotek svetovnega prebivalstva. Medtem pa 80 odstotkov ljudi na svetu še nikoli ni letelo in nosi težo podnebne krize," so navedli.

"Milijoni ljudi po vsem svetu se spoprijemajo s posledicami podnebne krize. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov so prisiljeni zapuščati svoje domove, medtem pa manjšina najbogatejših porablja gorivo, kot da jutri ne obstaja – zgolj za svoj osebni užitek in dobiček. Kot družba se moramo znebiti zastarelih, netrajnostnih in nepravičnih načinov delovanja," je izsledke raziskave komentirala Sara Kosirnik iz slovenske podružnice Greenpeacea.