"Glavno sporočilo poročila za Slovenijo je, da je to pregled zdravja nas, ljudi. Čeprav v veliki meri živimo v mestih, da smo oddaljeni od narave, da si vse kupimo v trgovinah in ne čutimo več povezave z njivo, smo od tega odvisni. Tisto, kar kupimo v trgovini, je tako kakovostno, kot je kakovostna narava, v kateri je zraslo," je danes v Ljubljani ob predstavitvi poročila za Slovenijo po habitatni direktivi dejala vodja odseka za biotsko raznovrstnost na zavodu Martina Kačičnik Jančar.

"Naši naravi v Sloveniji, čeprav se razglašamo za zeleno, čudovito državo, ne gre dobro," je poudarila.

V poročilu je stanje ohranjenosti kot "ugodno" ocenjeno za manj kot tretjino (30 odstotkov) živalskih in rastlinskih vrst v Sloveniji. Stanje je za več kot polovico vrst ocenjeno kot neugodno, in sicer za 38 odstotkov "nezadostno" in 14 odstotkov "slabo". Za 18 odstotkov vrst zaradi pomanjkanja podatkov ocene ni.

Dvoživke, metulji in kačji pastirji

Najbolj skrb vzbujajoče je stanje dvoživk, metuljev in kačjih pastirjev, sledijo hrošči, ribe, raki, plazilci in netopirji. Najpogostejše grožnje in pritiski so posledica kmetijskih dejavnosti, urbanizacije in industrializacije ter antropogenega spreminjanja vodnih ekosistemov.

Stanje skoraj tretjine (30 odstotkov) habitatnih tipov oz. življenjskih okolij je ocenjeno kot "slabo". Stanje 32 odstotkov habitatnih tipov je ocenjeno kot "nezadostno", 38 odstotkov pa "ugodno".

Dobro stanje v morju in gozdu

Najboljše stanje je pri morskih, obalnih in priobalnih habitatnih tipih, skalovju in meliščih ter gozdovih, najslabše pa so ohranjene celinske vode, travišča ter barja in močvirja. Največji pritisk in grožnjo predstavlja kmetijstvo, sledita urbanizacija in industrializacija.

Zavod tudi zaradi pred kratkim objavljenega poročila medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), ki med drugim opozarja, da milijonu vrst grozi izumrtje, upa, da bodo politika in odločevalci ukrepali.

"Narava je za človeka bistvenega pomena," je poudaril direktor zavoda Teo Hrvoje Oršanič. Upa, da bo družba prepoznala, da je odvisna od varovanja biotske raznovrstnosti.