Vlada sicer obljublja, da bo kmetom za kmetije izplačala 120 odstotkov njihove vrednosti, s čimer jih želi spodbuditi, da sprejmejo ponudbo prostovoljno.

"Boljše ponudbe od te ne bo," je ta teden pred parlamentom povedala ministrica za izpuste Christianne van der Wal. Kmetije, vzete pod drobnogled, naj bi bile blizu okoljsko občutljivih območij.

Van der Wal je ob tem dejala, da če kmetje ne bodo sprejeli izplačil, bo vlada prisiljena "z bolečino v srcu" zemljo kupiti.

Nizozemska skuša zmanjšati svoje emisije, da bi tako izpolnila pravila okoljske zakonodaje EU-ja. Kmetijstvo je odgovorno za kar polovico vseh izpustov dušika na Nizozemskem, navaja poročilo.

Leta 2019 je nizozemski državni svet izglasoval, da mora vsaka nova dejavnost, ki oddaja dušik, vključno s kmetijstvom in gradbeništvom, pridobiti dovoljenje. To je preprečilo širitve mlečnih, prašičjih in perutninskih farm, ki so velik vir izpustov, poroča Telegraph.

Kmetje ostro nasprotujejo novim zakonom, ukrep pa bo zagotovo še poslabšal že tako napete odnose med kmetijsko industrijo in vlado Marka Rutteja. Oktobra je tako na tisoče traktorjev v znak protesta blokiralo promet sredi prometne konice.

Številni menijo, da je ogrožen njihov vir zaslužka, njihovo industrijo pa da se po krivici jemlje za tarčo, medtem ko se preostalih sektorjev, kot je denimo letalska industrija, ne.

Kmečka organizacija LTO Nederland je vlado obtožila, da snuje "omejitve brez perspektive".

"Seveda je pozitivno, da obljubljajo dobro shemo za prostovoljno ustavitev delovanja," je dejal predsednik LTO-ja Sjaak van der Tak. "Ampak tudi tistim, ki bodo obdržali kmetije in so za nas ključnega pomena, bodo naprtili številne dodatne omejitve."

Nizozemska je drugi največji izvoznik kmetijskih pridelkov na svetu, za ZDA, pri čemer prednjačijo cvetje, mlečni proizvodi, jajca, meso in zelenjava.