Medresorska komisija, ki spremlja problematiko plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, je na sestanku namreč preučila odgovor Italije Sloveniji, pri čemer so jo posebej zanimali okolijski vplivi terminala. Kot pa so sporočili, je Italija zaenkrat predstavila le osnutek, iz katerega pa ni razvidno, ali je upoštevala pripombe glede čezmejnih vplivov.

Dokumentacijo sicer želijo podrobno pregledati do srečanja vlad obeh držav v začetku septembra, upajo pa, do jo bodo prejeli čim prej. Kot je poudaril Kus, Slovenija gradnji terminalov še vedno nasprotuje.

Glede na naslov odločbe bi morala biti v dokumentu tudi strateška presoja vplivov na okolje, česar pa po ugotovitvah medresorske skupine ni, zato zahteva, da se ta opredelitev umakne.

Prav od ugotovitev članov komisije, ki jo po novem vodi državni sekretar na okolijskem ministrstvu Zoran Kus, bodo odvisni nadaljnji koraki Slovenije, ki sicer od Italije še vedno pričakuje celovito tehnično dokumentacijo, ki je bila podlaga za njeno pozitivno odločitev o začetku gradnje plinskega terminala v Žavljah. Gradivo bodo pregledale pristojne institucije, rezultate njihovih ugotovitev pa naj bi septembra obravnavala tudi vlada. Takrat naj bi bilo odločeno, kako bo Slovenija sploh ukrepala. Ena izmed možnosti naj bi bila uporaba pravnih sredstev, poroča Radio Slovenija.

Italija obljublja obveščanje, a praksa govori drugače
Na drugi strani je italijanska politika, ko gre za gradnjo terminala na kopnem, enotna. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je pred dnevi v Trstu zatrdil, da je načrt za terminal v Žavljah prestal vse ravni ocenjenvanja vpliva na okolje in da gre za varen obrat. S tem se strinja tudi predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Renzo Tondo. Dodal je, da se je Italija zavezala k temeljitemu obveščanju Slovenije, saj bosta o usodi terminala na koncu odločali obe državi.

A praksa je drugačna, opozarja Radio Slovenija. Pri tem opominja, da je imela Slovenija v preteklosti velike težave pri pridobivanju konkretnih podatkov iz Italije.

Terminal bi slabo vplival na vodo in življenje v morju
Spomniti velja še na nekatere druge podrobnosti v zvezi z načrtovanim terminalom v Žavljah. Slovenska vlada je v nasprotju z italijansko že v prejšnjem mandatu, in sicer leta 2007, ko je resor za okolje vodil Janez Podobnik, ugotovila, da bi tako terminal sredi zaliva kot tudi kopenski terminal v Žavljah bistveno vplivala na vodo v Tržaškem zalivu, s tem pa tudi na življenje v morju.

Vlado Malačič iz Morske biološke postaje Piran je tedaj pojasnil, da načrtovani terminali uporabljajo zastarelo tehnologijo za ogrevanje utekočinjenega plina, torej morsko vodo, ki se ob ogrevanju plina ohladi. Nazaj v morje tako pride voda, ki je hladnejša za pet stopinj Celzija in predstavlja veliko težavo za morsko dno. Zaradi močnega curka bi se namreč dvigovali sedimenti, kar bi v nevarnost spravilo tamkajšnje živalske in rastlinske vrste. Ob tem je Malačič izpostavil še izpuste klora in živega srebra, ki bi prav tako lahko pogubno vplivali na življenje v morju. Dodal je, da so na trgu prisotne nove tehnologije, ki niso tako obremenjujoče za okolje.

Nikoli ni bila vložena tožba proti Italiji, EK brez posluha za Slovenijo
Medresorska komisija za plinske terminale je leto pozneje (2008) vladi priporočila, naj proti Italijo vloži tožbo, saj naj bi ta pri načrtovanju terminalov kršila evropsko pravo. Tedanji vodja komisije Marko Starman je zatrjeval, da evropsko pravo zahteva spoštovanje direktive o celoviti presoji vplivov na okolje in morske direktive. Potrebna naj bi bila namreč čezmejna strateška presoja vplivov na okolje.

A tožba ni bila vložena, saj so slovenska stališča brez odziva ostala že v Evropski komisiji. Evropski komisar za okolje Stavros Dimas je ministru za okolje Podobniku poslal pisno mnenje, v katerem je navedel, da v primeru plinskih terminalov glede na preučene elemente ni videti kršitev evropske okolijske zakonodaje.

Projekt je vreden 600 mio. evrov
Naložba v gradnjo kopenskega terminala španske družbe Gas Natural, ki naj bi imel zmogljivost do osem milijard kubičnih metrov plina na leto, bo vredna skoraj 600 milijonov evrov. Terminal naj bi zgradili v 40 mesecih.