Prvi dan zasedanja so udeleženci glasovali o oblikovanju novih zaščitenih območij za kite, čemur je Japonska nasprotovala, vendar pa je bil predlog kljub temu podprt.

Japonska je želela z dnevnega reda konference umakniti tudi razpravo o nekaterih metodah komisije, ki jih sama ne podpira, a je bil tudi ta predlog zavrnjen.

V zadnjem letu komisiji pridružila štiri članice - Togo, Gambija, Kamerun in Nauru, ki naj bi prokitolovski koaliciji prinesle večino.

Večje spremembe, kot je odprava leta 1986 uvedenega moratorija na kitolov, so malo verjetne, saj je zanje potrebna 75-odstotna večina, kljub temu pa se napoveduje nekaj negativnih sprememb.

Kakšne bodo spremembe?
Že majhna večina zadostuje za sprejetje ohlapnejših meril in resolucij, ki ustrezajo kitolovskim državam, in omogoča zapiranje odborov in ukinjanje programov, kot je program za blaginjo kitov, ki nadzira metode lova.

Prvi poskus neuspešen
Prvi poskus Japonske je bil neuspešen, saj je predlog spremembe glasovalnega sistema v tajnega zavrnilo 30 držav, podprlo pa 27. Gambija, Togo in Nauru niso glasovali, ker niso poravnali vseh obeznosti.

Mnoge države Japonski in drugim državam očitajo, da si kupujejo glasove držav v razvoju s humanitarno pomočjo, vendar te države to zanikajo. Če Japonski ne bo uspelo voditi igre, bi po besedah analitikov lahko izstopila iz komisije, kar pa je malo verjetno, saj bi to ogrozilo politične odnose z nekaterimi državami, kot sta Avstralija in Velika Britanija.

Komercialni kitolov v preobleki
Japonska lahko na leto za "raziskovalne namene" ujame okoli 800 kitov, kar ji omogoča mednarodna konvencija. Meso ujetih kitov pa konča v želodcih Japoncev, zato številni menijo, da gre za komercialni kitolov v preobleki.