Kot so opozorili na naravoslovnotehniški fakulteti, se na račun tehnološkega razvoja in sodobnega življenjskega standarda v vsakodnevnem življenju uporablja na tisoče kemikalij. Nekatere so v uporabi že dlje časa, nekatere kratek čas, medtem ko tretje svoj pomen šele pridobivajo.

Novodobna ali porajajoča onesnaževala so torej v naravnih vodnih okoljih prisotne umetne kemikalije, ki so se začele uporabljati šele pred kratkim, ali pa jih do zdaj zaradi zapletene strukture in nizkih koncentracij še niso uspeli izmeriti.

"Ne glede na to, da gre pri teh onesnaževalih praviloma za zelo nizke koncentracije, ki jih je tudi s pomočjo današnje zelo natančne kemijske analitike težko izmeriti, te predstavljajo potencialno grožnjo za okolje in naše zdravje," so opozorili. Ta onesnaževala velikokrat niso vključena v uradne monitoringe vodnega okolja.

Pod okriljem širšega evropskega projekta

Raziskovalci stalno poudarjajo, da je treba tem onesnaževalom posvetiti večjo pozornost, zato je bil pod okriljem evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru programa INTERREG Srednja Evropa izveden projekt boDEREC-CE. Tega je v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Sloveniji ter na Češkem in Poljskem izvajalo 12 partnerjev iz raziskovalnega sektorja, vodno upravljavskih organizacij in podjetij iz sektorja oskrbe s pitno vodo in čiščenja odpadnih voda.

Slovenijo so v projektu zastopali raziskovalci naravoslovnotehniške fakultete v sodelovanju z Javnim podjetjem Voka Snaga.

Slovenski raziskovalci so se osredotočili na razumevanje pojavljanja porajajočih onesnaževal v podzemni vodi in na površinske vode, ki napajajo podzemno vodo. Kot študijsko območje pa so izbrali območje celotne Ljubljanske kotline.

Meritve so pokazale, da so s prihajajočimi onesnaževali najbolj obremenjene površinske vode, pri čemer je najbolj izpostavljena reka Sava na iztoku iz Ljubljanskega polja pri Dolskem. V njej so zaznali kar 133 različnih spojin.

Prisotnost teh onesnaževal pa so zasledili tudi v podzemnih vodah. Najbolj obremenjene so plitve podzemne vode, največ porajajočih onesnaževal, 66, so zaznali na Mengeškem polju.
Ta onesnaževala so obenem že prisotna tudi v globljih delih vodonosnikov na področju Savske doline pri Naklem in Radovljici ter na Mengeškem polju, medtem ko je njihovo pojavljanje na Ljubljanskem barju in Ljubljanskem polju manj izrazito, so pojasnili.

Na fakulteti ob tem sicer poudarjajo, da so vode na območju Ljubljanske kotline v primerjavi s primerljivimi vodnimi sistemi v industrijsko razvitem delu sveta čistejše, z vsebnostjo manjšega števila spojin in z nižjimi koncentracijami onesnaževal.

Ne glede na to pa je za raziskovalce skrb vzbujajoče dejstvo, da se te spojine že pojavljajo tudi v globljih predelih vodonosnikov. Zato pozivajo k sistemski ureditvi ravnanja s temi spojinami ter njihovega spremljanja v vodnem okolju.

Kot najpomembnejši ukrep za zmanjševanje prisotnosti teh onesnaževal vidijo omejevanje njihove rabe, medtem ko čiščenje odpadne in pitne vode vidijo kot skrajen ukrep, so še zapisali.