V potoku Tojnica so na merilni točki pri Kemisovem obratu tako namerili 87 mikrogramov atrazina na liter in 31 mikrogramov flufenaceta na liter. Na naslednjem vzorčnem mestu "Pot na Tojnice" so bile koncentracije še nekajkrat višje. Tako so namerili 350 mikrogramov atrazina na liter in 110 mikrogramov flufenaceta na liter, kar pomeni, da je bila tako dovoljena vrednost koncentracije atrazina presežena kar 175-krat.

"Največja dovoljena koncentracija atrazina v površinski vodi je 2 mikrograma na liter in je bila presežena tudi na merilnem mestu Ljubljanica, približno 200 m dolvodno od izliva Tojnice," so še sporočili z agencije za okolje.

Sicer pa so v vzorcih Tojnice poleg atrazina in flufenaceta zaznali še druge pesticide: propazin, simazin, desetilatrazin, dimetenamid, N,N-dietil-metatoluamid in terbutilazin. V Ljubljanici so bili ugotovljeni atrazin, flufenacet, propazin in simazin.

Cerar si je ogledal prizorišče
Prizorišče požara si je danes ogledal tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da je prisluhnil ljudem v lokalnem okolju, ob tem pa izrekel spoštovanje vsem ki so v požaru hitro ukrepali.

Prebivalci Vrhnike in Sinje Gorice so vedno bolj zaskrbljeni zaradi posledic, ki bi jih požar lahko imel za okolje in njihovo zdravje. Zahtevajo odgovore, katere snovi so zgorele v požaru in kaj vse je bilo sploh skladiščeno. Že minuli teden so s protestom in peticijo zahtevali zaprtje Kemisa na sedanji lokaciji.

Stroka zaskrbljena
Mikrobiolog Gorazd Pretnar nasprotno meni, da gre prisotnost prepovedanih herbicidov pripisati možnosti, da je v skladišču ostalo še kakšno "staro breme". Sam je prepričan, da je pokrajina po požaru močno onesnažena. Vsebnost prepovedanih herbicidov skrbi predvsem zato, ker gre za hormonske motilce, ki negativno vplivajo predvsem na dvoživke, in sicer na razvoj njihovih spolnih organov, je pojasnil.

Glede vplivov na zdravje ljudi pa ga bolj kot herbicidi skrbi dioksin, ki se sprošča pri gorenju plastike. Pretnar sklepa, da je bila ob gorenju skladišča prisotna tudi ta, izjemno rakotvorna snov. Posledice izpostavljenosti takim snovem pa se lahko pri ljudeh pokažejo tudi šele čez leta, je dejal Pretnar, sicer okoljski aktivist, na katerega so se obrnili tudi Vrhničani. Prepričan je, da so službe, pristojne za skrb za zdravje ljudi, odpovedale in da bi bilo bolje ljudi preventivno evakuirati.

Sanacija Tojnice bo trajala več let
Direktor Agencije RS za okolje Joško Knez je za oddajo Studio ob 17^h Radia Slovenija dejal, da so danes pozvali direkcijo za vode, zavod za varstvo narave in zavod za ribištvo, da bodo ocenili, kakšna je dejansko škoda na Tojnici. Pripravili bodo sanacijski program, podjetju Kemis pa bodo naložili, da ga izvede in poskuša sanirati, kar se bo dalo. Pričakuje pa, da bo trajalo več let, da bo stanje Tojnice, ki je v preteklosti sicer že bila onesnažena, znova takšno, kot je bilo pred požarom. Knez sicer ne verjame, da ni mogoče ugotoviti, katere nevarne snovi je v času požara skladiščil Kemis.

Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je pomirila, da bodo vsekakor opravili analize na vse snovi, ki so lahko nevarne. Inštitut sicer ostaja pri opozorilih, da vrtnine na območju, kamor je segel dim požara, ni dobro uživati, dokler meritve ne bodo znane, prav tako opozarjajo, naj vrtnin ne odvržemo v kompostnike, saj lahko onesnažijo kompostni kup. Prav tako ni priporočljiva paša živali. Uprava za varno hrano je sicer na več koncih že vzela vzorce krme in zelenjave pri tistih, ki jo tudi prodajajo.

Kritični tudi na inštitutu za medicino dela
Gasilci, ki so gasili požar v Kemisu, so stopili v stik z inštitutom za medicino dela pri UKC Ljubljana, kjer želijo gasilcem omogočiti pripravo protokola za preglede o morebitnih posledicah nevarnih snovi v Kemisu.

Pri tem je predstojnica inštituta Metoda Dodič Fikfak kritična do dosedanjih postopkov, saj brez podatkov o tem, katere nevarne snovi so bile v Kemisu prisotne, ne morejo opravljati ustreznih preventivnih pregledov, s katerimi bi iskali posledice. "Pričakovala bi, da se bo že takrat, ko še gori, sestala skupina strokovnjakov, ki bo natančno vedela, katerim snovem so ljudje izpostavljeni in kaj torej iskati v zraku, ki so ga izdihali. Na osnovi tega bi lahko znali oceniti, kaj bo," je poudarila.

Direktor Kemisa Emil Nanut je pred dnevi zatrdil, da je računalnik, na katerem so bili podatki o skladiščenih snoveh, zgorel v požaru, zato podatkov o tem, kaj točno je bilo v skladišču in kje, ni več. Glede tega Dodič Fikfakova pravi, da jim, če bo to obveljalo, ne preostane drugega kot slepo spremljanje vseh gasilcev, ki so sodelovali v požaru, naslednjih 20 ali 30 let in čakati, ali bodo morda zboleli.

Onesnaženost okrog cementarne v Anhovem ni nič večja kot drugje
Tudi v Kanalu ob Soči domačini že dolgo opozarjajo na morebitne škodljive vplive cementarne v Anhovem na njihovo zdravje. V Desklah so danes predstavili težko pričakovane rezultate meritev kakovosti zraka in zemlje.

Onesnaženost okrog cementarne v Anhovem ni nič večja kot drugje po Sloveniji, dobljeni rezultati meritev kažejo, da je prekoračitev mejnih in opozorilnih vrednosti malo, nekatere med njimi pa so posledica naravnega okolja, so povedali danes zbrani strokovnjaki, ki so predstavili rezultate meritev.

Tudi vzorci hrane - na Veterinarskem inštitutu Slovenije so iskali težke kovine v jajcih, kokošjem mesu in divjačinskem mesu - so pokazali, da v tej hrani ni bilo prisotnih večjih količin težkih kovin.