Sončev mrk nastane, ko Luna preide med Soncem in Zemljo ter vrže svojo senco na naš planet. Do popolnega Sončevega mrka pride, ko Luna popolnoma prekrije Sonce in del Zemlje za trenutek potisne v popolno temo. Vendar pa je bil tokratni mrk, ki je na poti prečkal Evropo, severno Afriko in Bližnji vzhod, le delen.

Luna je največji del Sonca, in sicer 82 odstotkov, prekrila nad Kazahstanom, vendar tudi to ni bilo dovolj za zatemnitev dnevne svetlobe, je dejal astronom pariškega observatorija Florent Deleflie. "Da bi občutili temo na nebu, da bi zaznali nekakšno hladno svetlobo, mora biti zakritega vsaj 95 odstotkov Sonca," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil Deleflie.

V Zavodu Cosmolab so zapisali, da bo sredina mrka nastopila ob 12.20, ko bo Luna zakrila približno 36 odstotkov Sončeve ploskve. Mrk se je sicer v Sloveniji začel ob 11.18 in zaključil pa ob 13.24.

Zwitter: Ne gre za to, kaj bomo videli, ampak predvsem za užitek ob gledanju

Pojav so pri nas med drugim spremljali zaposleni in študenti Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljeni. "Mrki v današnjem času nekega znanstvenega izziva ne predstavljajo, saj jih je mogoče za naprej in za nazaj zelo natančno napovedovati," je uvodoma dejal profesor astrofizike Tomaž Zwitter. Ob tem je sicer opozoril, da smo se ljudje marsikaj naučili iz preteklega beleženja sončnih mrkov. Med drugim smo z njihovim opazovanjem odkrili kemijski element helij, ki so ga - na kar nakazuje že njegovo ime - najprej našli na Soncu.

Znanstveniki so na podlagi opazovanja mrkov po Zwittrovih besedah odkrili tudi, da se Zemlja okoli svoje osi ne vrti enakomerno. Včasih se je, kot je dejal, vrtela nekoliko hitreje kot danes, zato je senca mrka padla drugam kot bi, če bi bilo vrtenje enakomerno. "Na ta način lahko rekonstruiramo, kako se Zemlja počasi ustavlja, obenem pa se zaradi tega Luna nekoliko oddaljuje od nje," je pojasnil Zwitter in dodal, da je dan zaradi tega vsako stoletje približno za tisočinko sekunde daljši.

Profesor je izpostavil tudi, da tako strokovnjaki kot laiki in amaterski ljubitelji astronomije radi pogledajo v nebo ob priložnostih, kakršna je bila današnja. "Ne gre za to, kaj natanko bomo videli, ampak gre predvsem za užitek ob samem gledanju," je še dejal. Po Zwittrovi oceni je namreč dandanes vse preveč posrednega znanja. Videti nekaj z lastnimi očmi je po njegovem mnenju povsem drugačna izkušnja, veliko bolj zanimiva in polna.

Strokovnjaki so sicer pred mrkom opozarjali, da je spremljanje Sončevega mrka lahko nevarno, če pri tem ne uporabljamo zaščitnih očal, saj nam neposredno gledanje v Sonce, kot tudi gledanje skozi oblake, lahko poškoduje vid. Za opazovanje je zato bolje uporabiti posebno folijo, ki jo dobimo v trgovinah z astronomsko opremo, opozarjajo pri Cosmolabu.

To je bil sicer 16. delni sončni mrk v tem stoletju in drugi v tem letu. Prvi se je zgodil 30. aprila, vendar je bil viden le iz manjšega dela Južne Amerike. Naslednji popolni Sončev mrk bo po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa prečkal Severno Ameriko 8. aprila 2024.