Čezmerne koncentracije ozona nastajajo zaradi prometne onesnaženosti pod vplivom ultravijoličnih žarkov. Foto: RTV SLO
Čezmerne koncentracije ozona nastajajo zaradi prometne onesnaženosti pod vplivom ultravijoličnih žarkov. Foto: RTV SLO

Včeraj popoldne je koncentracija ozona v Novi Gorici, kamor sicer vdira tudi onesnažen zrak iz Padske nižine v Italiji, presegla mejno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter. Meritve opravljajo v središču Nove Gorice, veljajo pa tudi za širšo okolico.

Kot je za MMC povedal direktor zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana Marko Vudrag, previsoke koncentracije ozona ogrožajo ljudi z dihalnimi in srčno-žilnimi težavami, medtem ko za zdrave ljudi ne pomenijo večjih težav. Otežujejo dihanje in povzročajo glavobol ter solzenje, povzročijo lahko celo pljučni edem. Ljudem s kroničnimi boleznimi dihal zato svetuje zadrževanje v zaprtih prostorih. Razmere so boljše tudi v višjih legah.

Fotokemični smog najgostejši popoldne
Ozon je plin s specifičnim vonjem, ki nastanja pod vplivom ultravijoličnih žarkov pri razkroju snovi iz prometno onesnaženega ozračja, zlasti dušikovih spojin. V ozračju je največ ozona v popoldanskih urah, medtem ko koncentracije t. i. fotokemičnega smoga zvečer upadejo.

Kadar koncentracije ozona presežejo 240 mikrograma na kubični meter, govorimo o alarmni vrednosti, ko je treba omejevati promet. V zadnjih letih takšnega primera na Primorskem še ni bilo.