V tem času se dvoživke po selitvenih poteh odpravijo na svatbo, pri čemer so izpostavljene avtomobilom. Da bi zmanjšali njihovo smrtnost na cestah in omogočili uspešen razplod, so sodelujoči omogočili dvoživkam prosto pot čez cesto pod Joštom in pri Čukovem bajerju. Lani so tako rešili več kot 2000 žab.

S tem na območju kranjske občine prispevajo k varstvu dvoživk, ki so med drugim koristne tudi za ljudi, saj se hranijo z žuželkami, polži in pajki, so sporočili. Hkrati so pomemben kazalnik stanja v naravi, saj so občutljive za spremembe in med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami. Številčnost in pestrost dvoživk kažeta na dobro stanje okolja. Največji grožnji zanje sta uničevanje primernih življenjskih prostorov in smrtnost na cestah med selitvami na mrestišča.

Dvoživke se namreč razmnožujejo v vodah, kjer večina svatuje, odlaga mrest in preživi obdobje paglavca. Ko odrasle odložijo mrest, mladi osebki pa se preobrazijo, se praviloma odpravijo v poletna bivališča, kjer se hranijo in si naberejo zalogo za zimo, ki jo preživijo v zatočišču na kopnem ali redkeje v vodi. Spomladi se ponovno odpravijo na mrestišča. Prezimovališča, mrestišča in poletna bivališča so enakovredni deli življenjskega prostora dvoživk, ki so med sabo povezani s selitvenimi potmi.

Selitvene poti so ustaljene in spomladi se osebki iste populacije skoraj hkrati odpravijo v bližnje vode. Selitev ob ugodnih vremenskih razmerah lahko traja le nekaj dni. Selitvene razdalje so različne in značilne za posamezne vrste; nekatere med bivališči prehodijo le nekaj 100 metrov, druge tudi do pet kilometrov.