V preteklosti so k podnebnim spremembam prispevali predvsem naravni vzroki. Dokazi o spreminjanju podnebja se kopičijo vedno hitreje, prilagajanje na njih in njihovo omejevanje pa je vse bolj počasno in manj učinkovito. Znanstveniki se strinjajo, da h globalnemu segrevanju ozračja, ki že kaže katastrofalne posledice, največ prispeva izgorevanje fosilnih goriv.

Segrevanje povzroča taljenje ledenikov, kar v nekaterih delih sveta povzroča poplave in uničuje rodovitno zemljo ter pitno vodo. Najbolj so ogrožene revne države.

Kjoto bolj želja kot delovanje
Da gre za resen problem globalnega pomena, se zavedajo tudi države, ki so v upanju na ublažitev posledic pristopile k t.i. Kjotskemu protokolu, ki je namenjen zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov v industrijskih državah. Ta predvideva zmanjšanje svetovnih emisij za 5 odstotkov v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto 1990. Vsaka država je določila svoje ciljne vrednosti, nekatere države pa bodo emisije lahko celo povečale.

Vendar sporazum ni prinesel pričakovanih rezultatov, saj za industrijo znižanje izpusta ogljikovega dioksida v ozračje pomeni večje stroške proizvodnje. Evropska komisija na podatke o emisijah toplogrednih plinov, konkretneje ogljikovega dioksida, za Slovenijo za leto 2005 nima pripomb.

Brez pripomb za Slovenijo
Kvota za Slovenijo za lansko leto je za 98 težkoindustrijskih podjetij znašala 9,1 milijona ton ogljikovega dioksida, dovolilnic je bilo izdanih za 8,7 milijona ton. Neskladnosti s pravili niso bile ugotovljene v primeru nobenega podjetja.

Okolijskiminister Janez Podobnik je ob dnevu podnebnih sprememb pojasnil, da je eden od ukrepov za zmanjšanje emisij tudi nadomeščanje dizelskih goriv in bencinov z biogorivi.