Japonski predstavnik Akira Jamada je napovedal, da se bodo pogajanja morda nadaljevala še v soboto, to je dan po predvidenem koncu konference, ki poteka že od konca novembra.

Po besedah udeležencev so bila četrtkova pogajanja na stopnji "kravjih kupčij", kar napoveduje možnost, da bo nekaakšen dogovor sprejet, čeprav ni več nobenega upanja, da bi dosegli soglasje glede podaljšanja Kjotskega protokola o obveznem omejevanju izpustov toplogrednih plinov, katerega veljavnost poteče leta 2012.

Vse več držav proti podaljšanju Kjotskega protokola
Jamada je dejal, da 37 držav članic Kjotskega protokola izpusti v ozračje le 27 odstotkov vseh toplogrednih plinov, zato je čas, da tudi države, kot so Kitajska in ZDA, sprejmejo obveznosti, pri čemer je končni cilj enoten mednarodno zavezujoč pravni instrument.

Japonska se je skupaj z Rusijo in Kanado pridružila nasprotovanju podaljšanja veljavnosti Kjotskega protokola, ki veja le za večino razvitih držav, medtem ko države v razvoju zahtevajo, da se za iste držav tudi podaljša. Tarče najostrejših kritik okoljevarstvenih organizacij na konferenci so tako Japonska in ZDA, ki pa ne popuščajo.

Pravno zavezujoč dogovor šele v Durbanu?
Ker napredka glede kjota ne bo, se je Evropska unija pridružila majhnim otoškim državam in Kostariki pri predlogu, da se v Cancunu zavežejo, da bodo do naslednje podobne konference v Durbanu v Južnoafriški republiki prihodnje leto vsi skupaj sprejeli pravno zavezujočo listino proti podnebnim spremembam.

Pogajanja se vrtijo zdaj okrog drugih tem, kot je oblikovanje posebnega zelenega sklada za pomoč državam v razvoju pri nakupu naprednih zelenih tehnologij za zmanjšanje lastnih emisij in za prilagajanje na podnebne spremembe. Na zadnji konferenci v Koebenhavnu so se dogovorili, da bodo razvite države do leta 2020 prispevale v sklad 100 milijard dolarjev na leto.

Bolivijski izziv razvitemu svetu
Bolivija pa je prišla na dan s predlogom, da se prispevki povečajo na 600 milijard dolarjev na leto. Kot dodatek je Bolivija prav tako predlagala, da razvite države do leta 2040 povsem prenehajo izpuščati toplogredne pline.