V postopku odobritve na ravni EU-ja čaka osem novih gensko spremenjenih rastlin. Predlog zakona je usklajen, edini problem je, da Slovenija s sprejetjem tega zakona tako rekoč lovi zadnje minute šestmesečnega prehodnega obdobja za samodejno priznanje vloge za geografske izključitev iz dovoljenja za pridelavo odobrenih rastlin in bo zato predvidoma zakon poslan na izredno septembrsko sejo državnega zbora.

Dosedanji predpisi, ki urejajo gensko spremenjene organizme (GSO), ne omogočajo prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ki že imajo dovoljenje za pridelavo v EU-ju. To bo mogoče doseči šele s tem zakonom. "Ta nova ureditev nam daje dodatno pravno varnost, tako da nas EU varuje pred morebitnimi tožbami multinacionalk," pravi minister za kmetijstvo Dejan Židan.

S tem pa ne bo mogoče za stalno na splošno prepovedati GSO-jev. "Na žalost ne, ampak moramo pri vsakem posameznem, ki se bo skušal registrirati na ravni EU-ja, zahtevati izvzetje," poudarja Židan.

Večina držav EU-ja za izvzetje GSO-jev
Če podjetje, multinacionalka, ki trži semena za pridelavo gensko spremenjenih rastlin, zahteve ne bo odobrila, država lahko prepove pridelavo GSO-jev v celotni državi ali na delu Slovenije. Države srednje Evrope, tudi naše sosede bodo tako kot mi, predvidoma uveljavljale izvzetje iz dovoljenja za pridelavo GSO-jev na celotnem svojem ozemlju.

Predlog zakona, ki je v fazi osnutka naletel na nezainteresiranost občin in ostro nasprotovanje znanstvenikov s področja genetike, je zdaj koalicijsko usklajen, tako danes ni pričakovati vsebinskih posegov, ampak samo redakcijske popravke.

S sprejetjem zakona se izjemno mudi. Če bo sprejet v tem mesecu, lahko Slovenija z zahtevo po geografski izključitvi, posredovani na Evropsko komisijo, do 2. oktobra samodejno uveljavlja možnost, da dovoljenje, ki ga gensko spremenjene rastline v EU-ju že imajo ali so v postopku registracije, ne velja za našo državo.