Agencija za okolje (Arso) in okoljsko ministrstvo (MOP) sta predstavila prve rezultate projekta ocene podnebnih sprememb v Sloveniji vse do konca stoletja, ki nastajajo na račun izpustov toplogrednih plinov v ozračje.

Barbara Simonič z oddelka za podnebne spremembe na MOP-u je poudarila, da se je treba tako prilagajati kot blažiti posledice podnebnih sprememb, ki se že kažejo v ekstremnih vremenskih dogodkih, kot sta žled ali hudourniške poplave, ali pa v tajanju triglavskega ledenika. Najbolj izpostavljena je osrednjeslovenska regija, vendar je zaradi razvitosti najbolj prilagodljiva.

Arso je v oceni podnebnih sprememb, ki bodo doletele Slovenijo do začetka 22. stoletja, naredil tri različne scenarije, od najbolj optimističnega do popolnoma pesimističnega, glede pričakovanih zmanjševanj globalnih količin toplogrednih izpustov (najbolj optimističen je v skladu s pariškim sporazumom o podnebnih spremembah).

Vse je odvisno od izpustov
Mojca Dolinar, ki vodi sektor za analizo podnebja na Arsu, sicer opozarja, da so projekcije precej negotove, saj ni jasno, kako se bodo v prihodnosti odvijali scenariji glede toplogrednih izpustov. Zato pri oceni ne gre za nekakšno napoved. "Pri projekcijah se moramo zavedati, da so obremenjene z negotovostjo. Ne vemo, kaj nam bo kot človeštvu uspelo narediti z izpusti toplogrednih plinov. Spremembe v prihodnosti so močno odvisne od tega, ali nam bo uspelo omejiti izpuste toplogrednih plinov ali ne. Ko gledamo scenarije za prihodnost, moramo imeti v mislih, kateri scenarij izpustov toplogrednih plinov želimo upoštevati," pojasnjuje Dolinarjeva.

Projekcije pa so, čeprav so negotove, pomembne za prilaganje podnebnim spremembam. Navsezadnje naj bi tudi Evropska unija (EU) v novi finančni perspektivi zahtevala, da morajo projekti, ki jih sofinancira, upoštevati vključevanje presoje podnebnih vplivov.

"Projekcije smo pripravili kot podlage, ki naj bi služile prilagajanju na podnebne spremembe. Uporabne so za strateške projekte, ki imajo dolgo življenjsko dobo in morajo biti odporni proti podnebnim spremembam. Ena izmed zahtev EU-ja pri vseh večjih investicijskih projektih je, da so odporni proti podnebnim spremembam. Vsi, ki načrtujejo takšne projekte, potrebujejo naše projekcije," pravi klimatologinja in dodaja, da se podnebne spremembe že zajedajo v vse sektorje, pri tem pa je najbolj ranljivo kmetijstvo, prizadet pa je tudi že turizem, predvsem smučarski.

Pitna voda ne bo težava?
Kaj bo poleg višje temperature še prizadelo Slovenijo in kakšne bodo posledice? "Lahko tudi pričakujemo močno povečanje padavin v zimskem času, ki se bo odražalo tudi na letni ravni. V drugih letnih časih so spremembe manjše in odvisno bo od tega, kaj se bo dogajalo z izpusti. Vplivi bodo tudi na vodni krog, povečali se bodo srednji pretoki rek na severovzhodu Slovenije. Dobra novica je, da se bo povečalo napajanje podzemnih voda, kar pomeni, da naj ne bi imeli težav s pitno vodo," našteva Dolinarjeva.

Tri najhujše posledice podnebnih sprememb bodo pogostejše, tudi hudourniške poplave, suša in vročinski valovi. Zato bi morali v kmetijstvu, kot pravi klimatologinja, razmišljati o uvedbi novih rastlin, ki so odpornejše proti vročinskim stresom in pomanjkanju vode. "V kmetijstvu se moramo zavedati podobnih moč, ki smo jih bili deležni v letošnjem poletju. Ko pridejo padavine, so te zelo obilne in imamo lahko hudourniške poplave," še poudarja.

Daljša poletja, višje temperature
Klimatolog Gregor Vertačnik je navedel, da se bo glede različne scenarije toplogrednih izpustov v Sloveniji do konca stoletja segrelo za od eno do šest stopinj Celzija. Povprečna temperatura zraka se je sicer v Sloveniji od predindustrijske dobe dvignila že za 2,2 stopinje Celzija. Veliko več bo vročih dni in po najbolj pesimističnem scenariju bi se lahko poletje podaljšalo za mesec, celotno poletje pa bi bilo lahko po nižinah vroče, več kot 30 stopinj, kar je zdaj redkost.

Na drugi strani pa se bo zmanjšalo število hladnih dni. Poleg zraka se bo povečala temperatura tal, kar bo pomenilo podaljšanje rastne dobe, ki bi se lahko podaljšala mesec dni pomladi in mesec dni jeseni. Projekcije pa ne kažejo pogostejših spomladanskih pozeb kot doslej.

Renato Bertalanič z Arsa je glede padavin, ki so posledica podnebnih sprememb, povedal, da so scenariji manj zanesljivi, kot so glede višjih temperatur. Na področju padavin lahko v primeru zmerno optimističnega in pesimističnega scenarija pričakujemo znatno povišanje padavin pozimi in tudi na letni ravni. Še posebej se bo količina padavin povečala na vzhodu in severovzhodu države. Pogostejši pa bodo nalivi z izjemno jakostjo.