Med prvimi podatki, ki so jih prejeli na Agenciji RS za okolje (Arso), ni bilo nobene poškodbe na objektih, zato so menili, da intenziteta potresa ni presegla V. stopnje po 12-stopenjski evropski potresni lestvici.

Nato pa so prejeli tudi podatke o poškodbah na objektih - po dozdajšnjih podatkih gre sicer le za manjše odpadanje koščkov ometa in lasaste razpoke na ozkem območju poškodb med Ilirsko Bistrico in Pivko, je pojasnil dežurni seizmolog Matjaž Godec.

Intenziteta potresa je zdaj tako ocenjena na VI. stopnjo po evropski potresni lestvici, je dodal.

Odpadli predvsem omet in strešniki
Potres večje gmotne škode tako ni povzročil - predvsem s starejših stavb je odpadlo nekaj ometa in strešnikov.

Namestnik poveljnika Občinskega štaba civilne zaščite Postojna Klemen Grilj je sporočil, da so v Postojni opazili manjše poškodbe na nekaterih objektih. Gre predvsem za večstanovanjske objekte, s katerih so odpadli kosi ometa na Ljubljanski cesti in Gregorčičevem drevoredu. Nekaj strešnikov je padlo s stanovanjskega objekta na Tomšičevi ulici, iz večstanovanjskega objekta na Ulici prekomorskih brigad pa je odpadel strop nad vhodom v objekt, je pojasnil.

Nekateri objekti so bili poškodovani tudi na Ilirskobistriškem območju - Luka Špilar iz Civilne zaščite Ilirska Bistrica je povedal, da gre predvsem za poškodbe na starejših stavbah, ki so slabše vzdrževane. "Gre za zelo majhno ali neznatno škodo, medtem ko na novejših objektih poškodb ni opaziti," še dodaja Špilar.

Stropi so popustili ponekod v Pivki, tudi v tamkajšnji osnovni šoli, vendar o večji škodi ne poročajo, je povedal poveljnik Civilne zaščite občine Pivka Jože Morelj. Občina Pivka je sicer aktivirala štab civilne zaščite, ki pa so ga popoldne že razpustili, je še povedal Morelj.

Evakuirali tudi nekaj šol
Zaradi potresa so v vseh šolah in njihovih podružnicah na Pivškem prekinili pouk, učenci pa so pod nadzorom ostali zunaj vse do odhoda šolskih avtobusnih prevozov.

Pouk so prekinili, vendar pozneje nadaljevali tudi na Osnovni šoli Ilirska Bistrica, na šolskem centru Postojna in v ljubljanski Osnovni šoli Riharda Jakopiča.

Prebivalci Arsu pošiljajo svoja poročila
Na Arsu pojasnjujejo, da je bilo žarišče današnjega potresa z magnitudo 4,4 precej globoko - 20 kilometrov. V takih primerih se potres čuti na širokem območju, toda na območju nad žariščem učinki niso tako močni, pravi Godec.

Podatke sicer še vedno zbirajo - Arso ima v Sloveniji 5.000 makroseizmičnih poročevalcev, tudi prebivalci sami pa preko spletnega portala agenciji poročajo, kako so čutili potres. Za zdaj so dobili že 2.500 poročil o učinkih potresa, na podlagi katerih na Arsu ocenijo, kako so potres čutili v posameznih delih Slovenije.

Na območju današnjega potresa so po Godčevih besedah podobne potresne sunke zaznali tudi v preteklih letih. Maja 1995 je to območje stresel potres VI. stopnje po evropski potresni lestvici, junija 2002, aprila 2005 in oktobra 2010 pa potresi V. stopnje.

Tresenje čutili tudi v Trstu in na Reki
Potres, ki se je zgodil ob 10.58, so po podatkih Arsa čutili prebivalci celotne Slovenije. Potres so zaznali tudi v Trstu, kjer je sunek povzročil "kar nekaj preplaha".

Z Reke pa poročajo, da so se tla okrog 11. ure dvakrat na kratko zamajala. Sodeč po telefonskih klicih bralcev, se niti starejši Rečani ne spomnijo takšnega tresenja tal v mestu.

"Za zdaj smo lahko pomirjeni"
Tajnik svetovne seizmološke organizacije in profesor na tržaški univerzi Peter Suhadolc pa je za portal Slovencev v Italiji Slomedia pojasnil, da je bil potres na prelomu, ki je del snežniškega nariva. "Gre za območje, kjer so tudi v preteklosti zaznali močnejše potrese - zadnjega pred kakimi desetimi leti, ki pa niso presegali magnitude 5,5," je dejal.

Nihče ne more natančno odgovoriti, ali lahko pričakujemo še kakšen močnejši sunek ali gre za nekaj povsem rutinskega, pravi. Če pa sklepajo na podlagi izkušenj s tega območja, je bil danes glavni potres, ki mu bo sledila vrsta sunkov. To bo trajalo več mesecev, a se bodo počasi umirjali, pravi Suhadolc. "Za zdaj smo lahko pomirjeni," je dejal.