Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) in kočevski župan Vladimir Prebilič je povedal, da na pomanjkljivosti osnutka zakonskega predloga, ki je bil v javni obravnavi do 22. junija, opozarjajo že od lani, v tem času pa da na vladni strani niso imeli pravih sogovornikov.

Trenutna zakonska materija je po njihovem mnenju slabo pripravljena in ni primerna za nadaljnjo obravnavo, zato pozivajo k njenemu umiku.

Med škodljivimi posledicami, ki jih po njihovih trditvah prinaša zakonski osnutek in bodo prizadele kakovost življenja ljudi, je omenil ukinitev režijskih obratov v primeru manjših občin, ki imajo pod 1000 prebivalcev in jih je v državi skoraj polovico.

"Te občine so izziv zagotavljanja gospodarskih javnih služb reševale ravno z oblikovanjem teh obratov. Njihov konec ne pomeni samo dileme, kje bodo delali ljudje, ki so danes zaposleni v njih, ampak vodi tudi v centralizacijo te dejavnosti, ki bo imela največkrat finančne posledice za oddaljene kraje," je poudaril kočevski župan.

Med drugim se predvidevata tudi združitev in ustanovitev novih komunalnih podjetij ter spreminjanje že obstoječih oz. sklepanje novih koncesijskih pogodb, kar bo po mnenju SOS-a pomenilo "ogromen administrativni izziv, ki za sabo potegne tudi finančne posledice, ki jih pa zakon ne ovrednoti".

Kot je opozoril predsednik komisije za gospodarske javne službe pri SOS-u Marko Rupar, od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevajo temeljito analizo predlaganih posegov v organizacijske oblike izvajanja gospodarskih javnih služb, saj da ministrstvu do zdaj ni uspelo ustrezno utemeljiti, zakaj je treba ukiniti režijske obrate, prav tako pa da ni preverjalo posledic prekinitve koncesijskih pogodb in opravilo ocene stroškov za občine, koncesionarje in državljane. "Spremembe, ki so predlagane, lahko imajo resne in nepredvidene posledice," je ocenil.

Spremembe pri oskrbi s pitno vodo

Na spremembe, ki jih osnutek zakonskega predloga prinaša glede dejavnosti oskrbe s pitno vodo, pa je opozoril vodja strokovne službe pri Združenju mestnih občin Slovenije Miloš Senčur.

V osnutku predloga zakona je ta dejavnost po novem opredeljena kot prenesena naloga države, ne pa kot izvirna naloga občin, kar je bila do zdaj. "Na ta način se je zakonodajalec očitno odločil za čisto podržavljenje doslej popolnoma lokalne javne službe in s tem posledično krši tudi 70a. člen ustave ter deluje v nasprotju z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je v zadnjih dveh oz. treh letih že najmanj trikrat jasno povedalo, da gre v tem primeru za izvirno nalogo občine," je navedel Senčur.

Do zakonskega osnutka so kritični tudi v Zbornici komunalnega gospodarstva. Kot je dejal predsednik zbornice Sebastijan Zupanc, je mogoče iz njegove vsebine zaznati, da je "nastajal v zaprti pisarni uradnikov, ki dejanskega stanja na terenu ne poznajo".

"Odločno nasprotujemo takšnemu principu priprave zakona, na drugi strani pa rešitvam, ki so zapisane. Resno nas skrbi, ali bomo lahko v prihodnje pod pogoji, ki so navedeni v zakonskem osnutku, še zagotavljali nemoteno oskrbo s pitno vodo, odvoz odpadkov in čiščenje odpadnih voda. Nastavki v tem besedilu temu ne sledijo," je poudaril Zupanc.

Zaradi neprimernosti trenutnega osnutka predloga zakona sodelujoči na novinarski konferenci ministrstvu predlagajo, da za nadaljnjo obravnavo skupaj oblikujejo novo zakonsko materijo, ki bo "bolj smiselna in imela pravi učinek v lokalnem okolju ter ne bo povzročila motenj v delovanju sistemov". Trmasto vztrajanje pri trenutnem besedilu je po njihovi oceni "nekonstruktivno".

Ob tem so napovedali, da če bo zakonski predlog v državnem zboru potrjen, ne izključujejo možnosti ustavne presoja zakona in referendumske pobude.

Kot je še navedel Prebilič, je strah, da od pristojnih ne bodo uslišani, utemeljen, saj naj bi se s sprejetjem zakona mudilo zaradi pridobivanja finančnih virov iz načrta za okrevanje in odpornost.