Robert Hrovat iz SDS-a je na seji odbora DZ-ja za kmetijstvo poudaril, da je novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je začela veljati lani, uvedla "neživljenjsko visoke" odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, kar v času zaostrenih gospodarskih razmer dodatno zavira gospodarsko aktivnost in znižuje konkurenčnost Slovenije.

Predlagatelji spremenili novelo
Predlagatelji nove novele se po njegovih besedah zavedajo nujnosti zaščite najboljših kmetijskih zemljišč, a menijo, "da bo edina prava zaščita najboljših kmetijskih zemljišč takrat, ko bo vzpostavljen kataster trajno varovanih kmetijskih zemljišč". Predlog novele skupaj z amandmaji po njegovem mnenju predstavlja kompromis med popolno ukinitvijo odškodnin in visokimi odškodninami, ki veljajo po obstoječem zakonu.

Poslanske skupine so najprej namreč predvidele, da bi se odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč odpravile, a so zdaj skupaj s SLS-om, ki je temu nasprotoval, pripravile več amandmajev, ki ohranjajo odškodnino za zemljišča, ki so ocenjena z več kot 50 bonitetnimi točkami. To so zemljišča z največjim proizvodnim potencialom, ki so nujno potrebna za pridelovanje hrane.

Poleg tega se bo odškodnina odmerila le od tlorisa objekta, in ne več od celotnega zemljišča, zmanjšuje pa se tudi višina odškodnine. Kot je pojasnil Hrovat, s tem zagotavljajo zaščito najboljših kmetijskih zemljišč, hkrati pa razbremenjujejo investitorje in mlade družine.

Strokovnjaki in nevladniki še vedno proti
Medtem pa predstavniki strokovnih institucij in nevladnih organizacij noveli še vedno nasprotujejo, predvsem zaradi nizke samooskrbe Slovenije in pomena zagotavljanja prehranske varnosti. Direktor Kmetijskega inštituta Slovenije Andrej Simončič je dejal, da tudi odškodnine niso dokončna rešitev, a je to - dokler nimamo boljšega zakona o kmetijskih zemljiščih - vsaj eno izmed zagotovil, da se na njih ne bo gradilo tako enostavno.