Največ škode je bilo na Štajerskem, kjer sta poplavljali Drava in Dravinja. Foto: Matej Korošec
Največ škode je bilo na Štajerskem, kjer sta poplavljali Drava in Dravinja. Foto: Matej Korošec
Drava
Precej škode je nastalo v Mariboru, kjer je poplavilo Mariborski otok, Melje, Malečnik, Trčovo, Zrkovce in Dogoše. Foto: BoBo

Občinske blagajne še vedno čakajo na pomoč države. "Večina gospodinjstev je presušila najnujnejše bivalne prostore, tako da se nekako spravljamo v normalno stanje. Dejstvo pa je, da bo tista prava sanacija spomladi," je dejal dupleški župan Mitja Horvat. Medtem ko so humanitarne organizacije in posamezniki velikodušno priskočili na pomoč, od države po besedah župana niso dobili še niti povrnjenih stroškov intervencije. Ti so v tej občini znašali okoli 120.000 evrov.
Razdejanje v Dupleku so si sicer že v prvih dneh poplav na lastne oči ogledali tako minister za obrambo Aleš Hojs ter minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič kot predsednik vlade Janez Janša. "Od države smo dobili sklep, da bodo povrnili stroške intervencije, a za zdaj še ni jasnih informacij, na koga lahko ta zahtevek naslovimo. Glede sanacije pa ni niti obljub. Bojim se, da se uresničujejo napovedi, da bo državne pomoči bore malo," je razočaran Horvat.
V Dupleku je nastala škoda na stanovanjskih objektih brez opreme znašala dva milijona, na kmetijskih zemljiščih in vodotokih po štiri milijone in na cestni infrastrukturi 660.000 evrov. Do konca leta so zbrali 71.000 evrov donatorske pomoči, iz občinskega proračuna pa je za pomoč poplavljenim šlo nekaj več kot 42.000 evrov.

Precejšnja škoda v Mariboru
V Mestni občini Maribor je poplavilo Mariborski otok, Melje, Malečnik, Trčovo, Zrkovce in Dogoše. Škodo ocenjujejo na okoli 1,4 milijona evrov na področju infrastrukture, 1,2 milijona evrov na objektih in 300.000 evrov na zemljiščih, so pojasnili na mariborski občini, kjer s sanacijo prav tako še čakajo na pomoč države. "Ministrstvo za obrambo je dokumente sicer že predalo pristojnim ministrstvom, ki pripravljajo programe sanacije, toda postopki glede priznavanja škode in začetka sanacije na državni ravni še niso končani," so pojasnili.

Mariborski mestni svet je prejšnji teden odobril porabo do 225.000 evrov sredstev proračunske rezerve za leto 2013 za odpravo posledic poplav. Proračun bo sprejet predvidoma februarja in šele takrat naj bi postalo znano, koliko sredstev bodo lahko namenili v ta namen. So pa prizadetim v poplavah že razdelili okoli 20.000 evrov, ki so jih na občini zbrali v okviru humanitarne akcije Darujmo s srcem.

10 milijonov za najnujnejše ukrepe
Vlada je za najnujnejše ukrepe po poplavah na različnih koncih države 8. novembra namenila okoli deset milijonov evrov. Nekaj dni pozneje je iz tekoče proračunske rezerve zagotovila še 1,5 milijona evrov za oskrbo z najnujnejšimi sredstvi prek Rdečega križa Slovenije in Karitasa.

Denar bo prispevala tudi Evropska unija
Novembrske poplave so po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo povzročile za skoraj 360 milijonov evrov neposredne škode. Zato je država zaprosila za pomoč iz solidarnostnega sklada EU-ja, iz katerega si obeta nekaj več kot 7,4 milijona evrov sredstev, odgovor pa pričakuje šele v drugi polovici letošnjega leta. Najbolj prizadeti predeli so bili poleg Štajerske še Koroška, Gorenjska, Posavje in Posočje.