Z uvrstitvijo na dnevni red zasedanja odbor na peticije opozori na evropski ravni, odločanje, ali gre pri predmetih peticij za kršenje evropske zakonodaje, pa je v pristojnosti evropske komisije, ki lahko po potrebi tudi ukrepa.

V povezavi z načrtom gradnje plinskih terminalov so na sedež odbora prispele tri peticije. Dve je vložil Italijan Roberto Giurastante v imenu organizacij Friends of the Earth in Greenaction Transnational, eno pa Slovenec Bernard Vojko v imenu organizacije Alpe Adria Green.

Slovenska evropska poslanca Ivo Vajgl in Alojz Peterle, ki sta sodelovala v razpravi v odboru za peticije, sta komisijo pozvala, naj ukrepa odločneje in izkoristi ves svoj potencial. Vajgl je še poudaril, da komisija ne bi smela delovati v defenzivi, ampak bi morala na področju okolja pridobiti več moči, saj je očitno, da so lobiji, na lokalni ravni, močnejši od oblasti in zlasti od civilne družbe.

"Komisija naj varuje interes ljudi"
Vajgl meni, da bi morala biti komisija "varuh neposrednih interesov ljudi", kar je bil tudi Vajglov očitek predsednici komisije, ki je, kot je dejal, "odgovorila na nekem minimumu korektnosti in formalnosti".

Peterle meni, da je dejstvo, da peticije ostajajo odprte, dobro, saj je to priložnost, da se problematika terminalov predstavi "v vsej svoji kompleksnosti" in se dokaže, da ljudje niso bili obveščeni o vseh vplivih. Dejal je, da se je zavzel za to, da komisija peticije ne obravnava zgolj proceduralno, ampak "res pogleda, ali so bili upoštevani ljudje, ki morajo biti informirani in morajo vedeti, kaj pomeni taka investicija za okolje, saj so sami del tega okolja".

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki je bil zaradi velikega števila peticij na temo okolja povabljen na sejo odbora, pa je znova zavrnil očitke, da komisija ni dovolj dejavna glede plinskih terminalov. Ponovil je, da proučujejo vse informacije, ki jih dobijo, in se trudijo, da bi v procese vključili tudi obe državi. Po njegovem mnenju za prekrškovni postopek za zdaj še ni pravne podlage.

Kaj moti Kraševce?
Drugi primer peticije iz Slovenije je peticija, ki sta jo vložili Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko o zaščiti Krasa pred nepremičninskimi špekulacijami. Peticijo je podpisalo 2.520 ljudi, ki trdijo, da kupovanje nepremičnin na Krasu ogroža lokalno identiteto. Komisija je ugotovila, da potrebuje dodatna pojasnila, saj pobudniki, kot je dejal predstavnik komisije William Floyd, do zdaj niso predložili dokazov, s katerimi bi svoje trditve podprli.