Kot je v sporočilu za javnost zapisal vodja službe za varstvo jam pri zvezi Jure Tičar, so kraški vodonosniki izjemno občutljivi na onesnaženje, to pa "prvenstveno vpliva na poslabšanje stanja raznovrstnega in ranljivega podzemnega življenjskega okolja, obenem pa s poslabšanjem kakovosti podzemne pitne vode vpliva tudi na zdravje prebivalstva".
Ob tem je spomnil, da Slovenija prav iz kraških vodonosnikov pridobi okoli 43 odstotkov vse pitne vode, največ v alpskih in dinarskih pokrajinah.

Pomen ohranjanja naravnega okolja na kraških območjih ter na območjih ponornih voda in presihajočih jezer je prepoznan tudi mednarodno, je spomnil. V tej luči je izpostavil Agendo 2030 za trajnostni razvoj v okviru ZN-ja ter pogodbi o EU-ju in o delovanju EU-ja, pa evropske uredbe, direktive in sklepe.

Tičar je poudaril še, da se zavedajo, da sedanja zakonska ureditev na področju voda ne odgovarja na vse potrebe sodobne družbe po varovanju in upravljanju naravnih vodotokov, da pa novela zakona o vodah stanja ne izboljšuje, temveč omogoča večjo ranljivost voda na onesnaženje. Skladno s tem je pozval k večji vključenosti stroke v pripravo zakonodaje.