V referendumski kampanji obe strani – tako podporniki kot nasprotniki sprememb – poudarjajo, da želijo zaščititi pitno vodo. Pri tem se v javni razpravi odpirajo številna vprašanja. Ali spremembe zakona uveljavljajo prakso omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine in ogrožajo podvodna zajetja ali pa zaostrujejo pogoje za gradnjo v priobalnem področju in zagotavljajo večjo poplavno varnost? Kdo zavaja, kdo prikriva, kaj je res in kaj ni?

Za razjasnitev nekaterih vprašanj in predstavitev stališč pred nedeljskim referendumom je na TV Slovenija potekalo soočenje mnenj zagovornikov in nasprotnikov predvidenih sprememb zakona o vodah.

Vizjak: "Cilj novele je zožiti možnost gradnje na priobalnem zemljišču"

Prvi je kot predstavnik vlade o predlogu novele zakona o vodah in spremembah, ki jih prinaša, spregovoril minister za okolje Andrej Vizjak, ki ni bil udeležen v poznejši razpravi. Po njegovih besedah morebitna gradnja, ki bi jo na priobalnem pasu omogočila novela, na noben način ne bi vplivala na pitno vodo. "Ne po novem ne po starem ni dovoljeno graditi kakršnih koli objektov na priobalnem ali vodnem zemljišču, ki bi poslabšali stanje voda, ki bi bili v nasprotju s cilji upravljanja voda," je dejal in dodal, da je to jasno zapisano v 37. členu. Ob tem po njegovih besedah takšni objekti tudi ne morejo poslabšati poplavne ali erozijske varnosti.

"Sam kot minister nikoli ne bom dovolil in dopustil, da bi se na priobalnem zemljišču postavljali objekti, ki bi imeli kakršen koli negativen vpliv na stanje voda," je dejal. To bi bilo po njegovih besedah mogoče zgolj, če bi kakšen investitor zakon zlorabljal. "A za to imamo nadzorne institucije," je dodal. Gradnjo objektov v javni in zasebni rabi po njegovih opozorilih sicer dopušča že zdajšnji zakon o vodah. "Na način, da se priobalni pas zniža tudi na nič," je dejal in dodal, da to od zdaj ne bo mogoče. "Res pa je, da dodajamo izjemo za objekte javne rabe in za enostavne objekte," je dodal minister.

Minister je dejal, da je trenutno v obravnavi 30 vlog za gradnjo na priobalnem pasu, od tega 80 odstotkov objektov zasebne rabe. "To pomeni, da bomo s to novelo za 80 odstotkov zmanjšali pritisk na pozidavo priobalnega zemljišča," je dejal Vizjak in poudaril, da na priobalnem zemljišču od zdaj ne bo več mogoče graditi tovarn in zasebnih hiš. "Cilj novele je zožiti možnost gradnje na priobalnem zemljišču, in še to samo za tiste objekte javne rabe, ki ne poslabšujejo stanja voda, niso v nasprotju s cilji upravljanja voda. Skrb volivcev, da bi s to novelo kar koli poslabšali stanje voda, ni utemeljeno in je izmišljotina nasprotnikov tega zakona," je dejal.

Na vprašanje, zakaj vlada ni preprosto prepovedala gradnje na priobalnem pasu, je okoljski minister dejal, da ljudje radi prihajajo k vodi, se sprehajajo in posedajo, tudi v kavarnah. "Ne vem, zakaj ljudem ne bi omogočili uživanja ob vodi na način, da to ne škoduje vodi, zlasti pitni," je dejal minister. Opozorila o tem, da želi vlada z novelo zakona vodo privatizirati in da ogroža pitno vodo, je minister označil za norosti.

Vizjak je zavrnil tudi opozorila varuha človekovih pravic, ki je opozoril, da je bila pravica javnosti do sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov odrečena, da je bila novela sprejeta prehitro in brez strokovnjakov. "To ni res. Novelo smo pripravljali na direktoratu za vode in investicije skupaj z direkcijo za vode, kjer je nič koliko strokovnjakov, ki na te pobude gledajo racionalno in razumsko," je dejal minister.

Ob tem je Vizjak sicer priznal, da je bila javna razprava kratka, zanjo je bilo namreč predvidenih 14 dni, a je ob tem dodal, da je bila glede na skrajšan postopek zakonita in legitimna. "Relativna naglica pri sprejemu zakona je bila zaradi drugega cilja – zagotoviti več denarja za poplavno varnost in s tem za vzdrževanje vodotokov," je pojasnil minister in dodal, da bo po noveli zakona iz sklada za vode namenjenih dodatnih 17 milijonov evrov. "Ta sredstva smo želeli čim prej aktivirati, nič nam ne koristi, če bi novelo sprejeli jeseni, ko bi že bile prve poplave," je dejal.

Argumenti razpravljavcev

Jernej Pavlič (SAB) je spomnil, da je bila njegova stranka podpisana pod predlog, da se pravica do pitne vode vpiše v ustavo. Ta zakon po njegovih besedah rahlja zaščito vode s tem, da dodaja izjeme, s tem pa omogoča, da bodo lahko nekateri prek zvez in poznanstev prišli do objektov na različnih porečjih. Voda je skupaj z naravo osnova za našo prihodnost, zato poziva h glasovanju proti.

Igor Jurišič (Stranka mladih/Zeleni Evrope) je tudi spomnil na izjeme, enostavne objekte in objekte v javni rabi. Zasebnih se res ne bo moglo več graditi, bo pa lahko tajkun naredil butični hotel in vsak, ki bo plačal pet tisoč evrov, bo lahko prenočil pri vodi. Zakon tako v resnici ne bo za vse enak, je navedel. Z glasovanjem proti bomo po njegovih besedah ohranili dostop do voda za prihodnje generacije.

Miha Stegel (posameznik) je predstavil svojo izkušnjo s tovarno Salonit Anhovo, ki je ob reki Soči. "Takšnih težav, kakršne imamo mi, ne bi smeli imeti nikjer," je dejal. Po njegovem mnenju je bistveno vprašanje, kdo ščiti pitno vodo. To ni minister Vizjak, pa bi moral biti, pa tudi ne direkcija za vode, pa bi morala biti. Namreč, ljudje so se pritožili, da Salonit Anhovo nezakonito črpa vodo, kjer je veliko onesnaženje. Odgovor direkcije pa je bil, da se ljudje ne morejo pritožiti, čeprav jim iz pip teče motna voda. Vizjak in direkcija za vode se po Steglovih besedah uklanjata podjetjem, zato so edina prava varovalka vode ljudje, in če kaj, potrebujemo strožji zakon, ne pa novih izjem.

Matej T. Vatovec (Levica) je spomnil, da je njegova stranka poskušala zakon ustaviti in da je predlagala dve dopolnili. Ena je celo uspela, iz zakona se je izbrisala določba, ki je na vodovarstvenih območjih dovoljevala umazano industrijo, "betonski zakon" kot celota pa je bil sprejet, je navedel T. Vatovec. Zakon je škodljiv, saj omogoča izjeme, ki razkrajajo ekosisteme, vodne vire in onemogočajo dostop do voda. Iz tega razloga morajo zdaj odločati ljudje, T. Vatovec pa jih poziva, naj glasujejo proti.

Andrej Černigoj (NSi) je pozval k podpori novele na referendumu. "Spremembe zakona imajo pozitivne učinke na okolje, kar je že minister predstavil." "Pomembno se nam zdi, da se omejujejo posegi v priobalnem območju, na drugi strani pa popolnoma prepovedujejo zasebni in potencialno nevarni objekti v bližini voda. Na terenu nas ljudje opozarjajo, da se je zgradilo veliko zasebnih vil, hiš, veliko je bilo tudi izjem, ki jih je vlada potrdila za zaprtimi vrati. Ta predlog koalicije ščiti pitno vodo in ohranja biotsko raznovrstnost. Kot nekdo, ki prihaja s podeželja, pozdravljam, da zakon prvič zagotavlja dodatna sredstva v vrednosti 17 milijonov za vzdrževanje vodotokov po vsej Sloveniji."

Neva Grašič (SD) je poudarila pomen združevanja v boju za ohranjanje vode. "To je gibanje, katerega del je lahko vsak in vsak lahko nekaj prispeva. Referendum bo prvič možnost, da se državljani izrečejo glede škodljive politike in rečejo – dovolj je. Ljudje so prišli na volišča včeraj, danes, prišli bodo jutri, prišli bomo tudi mi."

Boštjan Tavčar (Piratska stranka) je naštel, da je vlada zapovedala obravnavo po skrajšanem postopku, čas javne obravnave je bil 15 dni, nobenega predloga iz javne obravnave ni upoštevala, tudi ključne pripombe zakonodajno-pravne službe niso bile upoštevane. 4. člen je bil na srečo črtan, se pa sploh ne bi smel znajti v njem, je dejal. Pozval je k upoštevanju mnenja stroke.

Alenka Kreč Bricelj (Smetumet) je navedla, da bo glasovala proti, ker želi podpreti svojo skupnost, ki je delala za izvedbo referenduma. Spomnila je, da je za uspeh referenduma potreben kvorum, torej zadostna volilna udeležba, kvorum pa je visok, zato se je treba odpraviti na volišča. "Napeti moramo vse moči, ker prepreke se nam postavljajo znova in znova. Ravno v teh dneh smo izvedeli, da se ne da učinkovito glasovati prek omnie, ljudje iz tujine niso dobili obvestil, ljudje v DSO-jih niso bili obveščeni o možnosti pisnega glasovanja. Zdaj čakajo v vrstah na soncu, in to ranljivi ljudje. Tudi za njih bom glasovala."

Filip Dobranić (Danes je nov dan) je dejal, da vladi ne zaupa, ker je že med postopkom delovala zahrbtno, skrivala stvari in ignorirala stroko. Če bi imela dobre namene, bi delovala drugače. Vladi ne zaupa, ker če je zakon tako dober, zakaj v njenem imenu ne govori stroka? Tukaj na strani podpornikov sedijo politiki, je spomnil. "Če je tako dober, zakaj je referendum zamaknjen v poletje," se je vprašal. "Ljudje, ki imajo iskrene namene, se ne obnašajo tako."

"Na referendumu bom glasovala proti, ker zaupam v znanost," je dejala Sara Kosirnik (Greenpeace Slovenija). "Pri našem delu se vsakodnevno srečujemo z dognanji in ugotovitvami znanstvenikov," je dejala in dodala, da zakonu nasprotuje praktično celotna stroka. Izpostavila je Slovensko društvo za zaščito voda, Društvo vodarjev Slovenije, Univerzo v Ljubljani, SAZU, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Biotehniško fakulteto in krajinske arhitekte, ki vsi opozarjajo pred škodljivimi posledicami, ki jih bo prinesel zakon naravi in ljudem. "Na nasprotni tribuni sedijo samo politične stranke, zakona ni podprla niti ena relevantna strokovna organizacija," je opozorila in dodala, da verjame, da bodo to, da je treba za zaščito vode glasovati proti, dojeli tudi državljani.

Na to, da ni niti enega strokovnega združenja, ki bi si upalo sesti med politike, je opozoril tudi Brane Golubović iz stranke LMŠ, v kateri zakonu nasprotujejo že od trenutka, ko je prešel v proceduro. Ministru Vizjaku je očital, da s tem, ko trdi, da je zakon strokoven, zavaja javnost. "Vlada in koalicijske stranke gredo s tem zakonom proti interesom ljudi in predvsem proti interesom stroke," je opozoril Golubović. Dejal je, da po mnenju stroke zakon prinaša preveč tveganj za naravo in vodo.

Bojan Podkrajšek iz stranke SDS pa je vse državljanke in državljane povabil, naj se udeležijo nedeljskega referenduma in glasujejo za zakon, "ki govori o zdravi, čisti pitni vodi". Spomnil je, da mnogo narodov po svetu nima možnosti, da bi iz pipe v kozarec natočili zdravo pitno vodo in jo spili. "To v SDS-u spoštujemo in verjamem, da to spoštuje večina državljank in državljanov," je dejal Podkrajšek. Po njegovem mnenju je novelo zakona treba podpreti, ker prinaša večjo zaščito okolja, varovanje obal, rek, jezer in morja ter večjo poplavno varnost. Tudi Podkrajšek je podobno kot minister Vizjak dejal, da je bila ravno ta vzrok za hitenje pri pripravi predloga. "Stroji morajo čim prej v vodotoke, da jih bodo počistili. Po počitnicah prihaja jesen in v tem času je velika možnost za poplave, zato si v SDS-u ne bi želeli, da bi ljudje trepetali pred poplavami," je dejal.

Andreja Slameršek (Društvo za preučevanje rib Slovenije) se je obregnila ob besede ministra Vizjaka, ki je v uvodni predstavitvi dejal, da nikakor ne bi dopustil, da bi se stanje voda poslabšalo. "Naj povem, da je v prejšnji službi vodil enega od najškodljivejših projektov, ki slabšajo stanje površinskih in podzemnih voda," je dejala. Pri tem je opozorila na negativne vplive, ki bi ga zakon imel na ribe. "Ribe so na svetu med najbolj ogroženimi živalskimi skupinami, tudi v Sloveniji smo priča upadanju populacij in izginjanju, ta zakon bo posegel in škodoval ribam in njihovim habitatom," je dejala in opozorila, da bi se po zakonu iz vodnega sklada "namenjal denar betoniranju vodnih ekosistemov, namesto da bi se rekam dajal prostor, s čimer bi prispevali tudi k poplavni zaščiti".

Gaja Brecelj (Umanotera) pa je povedala naslednje: "Z varstvom se ukvarjam že več kot 15 let in naša voda še nikoli ni bila tako ogrožena. Glasovala bom proti, ker se zavedam, da je ohranjena narava predpogoj za dobro življenje in tudi predpogoj za pomembno gospodarsko dejavnost. Slovenija se promovira kot zelena destinacija." Opozorila je, da večina turistov pride k nam zaradi neokrnjene narave, naravnih biserov. Take gradnje, ki jih namerava dopustiti ta zakon, uniči vsako možnost za zeleni turizem. Teh turistov preprosto ne bo več k nam. "Predstavljajte si, da ob Soči, Krki, Kolpi, Blejskem jezeru ne bodo prevladovali pogledi na jezera, gozd, gore, ampak bodo pogled kazili in dostop preprečevali bencinske črpalke, hoteli, parkirišča, nakupovalna središča in panoji v velikosti 40 kvadratnih metrov. To so tiste izjeme, ki jih je zakon dodal. To so objekti v javni rabi, o katerih smo slišali na začetku."

Živa Kavka Gobbo (Focus društvo za sonaraven razvoj) je najprej potrdila, da bo glasovala proti, potem pa obrazložila pojma javno dobro in javna raba. "Naša narava ni storitev, mi je nismo naredili. Kratkoročni ekonomski interesi ne smejo povoziti interesa družbe. Okolje ohranjamo za naslednje generacije. Ne smemo popustiti. Danes so vidne posledice prejšnjih generacij in vidimo, kakšne so posledice, vidimo, da so bile to napake. Ne želimo, da otroci, ki pridejo za nami, plačujejo za napake te vlade. Prihodnje generacije ne morejo glasovati, mi lahko."

Jure Leben (Stranka zelenih dejanj) je najprej popil kozarec vode, potem pa kratko navedel, da če bo zakon sprejet, ne bo več mogel piti čiste, kakovostne pitne vode iz pipe. "Stranka Z.Dej je mlada stranka, ampak nismo imeli dileme o vključitvi v referendum, saj je po 25 letih čas, da se okoljske bitke s hrbtov nevladnikov prenesejo na stran države in da država začne resno delati na področju okolja in prostora," je dejal. Po njegovih navedbah bo zakon omogočil, da bo posameznik s pomočjo odvetnika okoli bara ali hotela lahko postavil ograjo.

Barbara Čenčur Curk (posameznica) je navedla, da že več kot 25 let strokovno deluje na področju voda. Zakon po njenih navedbah ogroža stanje površinskih, podzemnih voda in s tem tudi virov pitne vode. Zakon na primer omogoča gradnjo restavracij neposredno na obali, tudi zunaj naselja. Namreč, že danes imamo velik pritisk na prostorske načrte, kmetijska zemljišča se pogosto spreminjajo v stavbna, to se zdaj dogaja na poplavnih območjih, po novem se bo to po navedbah Čenčur Curk tudi na priobalnih zemljiščih. "To nekako gre," je dejala. Nato je navedla primer restavracije, ki bo postavljena zunaj naselja, s tem pa tudi brez kanalizacije. Kaj potem? Spomnila je na primer cvetenja Blejskega jezera, kjer so se zaradi prevelike količine hranil v vodi obsežno razmnožile bakterije, ki so jezero obarvale rdeče, in ker so toksične, tudi plavanje ni bilo mogoče. Nadalje se bo pri restavraciji betonirala obala, prekinjena bo povezava s podtalnimi vodami, višala se bo temperatura vode in tako bomo imeli težave tudi pri hlajenju energetskih objektov.

Gregor Perič (SMC) je sporočil, da je treba iskati kompromisne rešitve, kar počnejo tudi v številnih državah, po katerih se radi zgledujemo. Lahko se tudi odločimo, da ne bomo dovolili nobenih posegov v vodna telesa, ampak potem se bomo tudi morali odločiti, kako se bomo razvijali naprej. Vsekakor po obstoječi ureditvi očitno lahko gradijo tovarne, zasebne objekte, vile ob vodi, zakon je torej treba spremeniti. Številne vlade so se tega leta in leta izogibale, zdaj imamo korak naprej. Perič je ocenil, da je bilo od nasprotnikov slišati veliko manipulacij, recimo to, da bo voda zdaj privatizirana, pa tudi to, da gre v bistvu za zaušnico vladi. In ravno to je očitno poglavitni razlog za referendum, nasprotovanje vladi in politizacija vprašanja vode v ta namen. Ta referendum je v resnici popolnoma nepotreben, je še zatrdil predstavnik SMC-ja.

Zvonko Lah (Zelena akademija Slovenija) je spomnil, da pitne vode ne zagotavlja država, temveč so za to pristojne občine, župani, prek koncesionarjev. Dobro bi bilo torej, da se za mnenje vpraša župane, je dejal Lah in spomnil, da zakon podpirata tako Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije. Lah je sicer neopredeljen, na referendum sploh ne bo šel, v njegovem društvu pa bodo glasovali po svoji vesti. Žalosti ga namreč polarizacija med stranema in očitki, s katerimi se obkladata. Je pa dodal, da od leta 2016, ko smo zapisali pravico do pitne vode v ustavo, za dejansko vodooskrbo s kakovostno pitno vodo "ni bilo narejeno nič", področje pa je že 30 let zanemarjano. Sam zakon je treba v temelju izboljšati in tako v resnici upoštevati 70.a člen ustave.

Uroš Macerl (Ekokrog) je vladno stran obtožil laganja. Zakon sam je nastal z zavajanjem, da gre za poplavno varnost, v resnici pa omogoča pozidavo in omogoča kapitalu poseganje po še tiste malo obalnega pasu, kar ga je še ostalo. Številni sporni členi so bili dodani šele po javni razpravi, je opozoril, zakon pa je bil sprejet po skrajšanem postopku brez sodelovanja stroke in civilne družbe. Zakon nadalje spušča odločanje z ravni vlade na ramena uradnikov, kar bo omogočalo še večje pritiske na odločevalce. Vlada obljublja varovalke, ampak 15 let izkušenj na področju okoljevarstva kaže, da tisti, ki imajo kapital in politične zveze, pač pridejo do dovoljenj – in tudi po tem zakonu bodo do njih prišli, je zatrdil Macerl. Voda ni ne leva ne desna, je dodal, zato jo je treba zaščititi za prihodnje generacije.

Tilen Genov (Morigenos), morski biolog, je dejal, da bo glasoval proti, ker si želi čistega in zdravega morja in ker verjame, da je obala skupno dobro, ki je dostopno vsem, in ne predmet interesa kapitala. "Naš obalni pas je z vidika morskega bogastva naš najpomembnejši del morja in tudi najranljivejši. Posegi, ki jih novi zakon dovoljuje, imajo tudi vpliv na zdravje morskih ekosistemov v širši okolici, ne samo na obali, kazali se bodo v ribolovnih virih, morskem bogastvu, čistoči in kakovosti vode, na koncu koncev tudi v naši dobrobiti. Malo morja imamo, malo obale, ne zapravimo ju."

Nejc Škof je dejal, da v društvu Mladi Zeleni Slovenije največjo težavo vidijo v tem, da se referendum zlorablja. "Skrbi nas, da gre tu samo in izključno za nasprotovanje vladi," je dejal. Zavrnil je trditve, da naj bi zakon prinesel razprodajo vodnih virov. "Leta 2015 je družba Heineken z nakupom Pivovarne Laško v upravljanje dobila več kot 60 odstotkov slovenskih vodnih virov," je spomnil in poudaril, da je bila takrat na oblasti leva vlada, v kateri so bile tudi stranke, ki danes nasprotujejo noveli zakona. "S takim populizmom in zavajanjem se ne moremo strinjati, zato smo se odločili, da bomo v referendumski kampanji nastopali kot neopredeljeni," je dejal. Pojasnil je, da nekatere predvidene rešitve podpirajo, do določenih členov pa imajo pomisleke. "Verjamemo, da bodo volivke in volivci znali pretehtati med argumenti obeh strani in ne bodo nasedali populizmu," je dejal.

Katarina Žakelj (Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp) je dejala, da so srečevanja z naravo in vodami osnova za njeno spoznavanje in spoštovanje. "Zdaj se pravzaprav odločamo, koliko te narave ob rekah, jezerih in morjih, ki smo je bili deležni sami, smo pripravljeni ohraniti tudi za naslednje generacije – odločamo se, ali bodo tudi oni smeli dostopati k reki brez ograj in brez plačila," je dejala. "Ker je meni ohranjena narava neprecenljiva vrednota, bom glasovala proti zakonu in k temu spodbujam tudi druge, ki jim ni mar za to, v kakšni naravi živimo, da storijo enako," je pozvala.

"Sem okoljevarstveni pravnik. In tako kot ni nobenega naravoslovnega strokovnjaka med poslanci, tako tudi ni nobenega pravnika, ki bi si drznil upravičevati stvari, ki prihajajo iz vaših ust," je tribuno podpornikov novele zakona nagovoril Aljoša Petek (PIC – Center za pravno varstvo človekovih pravic in okolja). Po njegovih besedah novela zakona prinaša bistveno rahljanje okoljskih varovalk, omogoča gradnjo restavracij, trgovin, hotelov na naravnih, neokrnjenih in še zagrajenih območjih ob rekah, jezerih in ob morju. Postopek sprejemanja zakona je kot pravnik označil za "iznakažen, nedemokratičen in nezakonit". Dodal je, da morata biti po njegovem prepričanju stroka, ljudje in dolgoročni interesi "vselej postavljeni pred kratkoročne interese investitorjev in finančne interese". Ljudi je pozval, naj glasujejo proti.

Nada Pavšer je dejala, da Zeleni Slovenije podpirajo dobre rešitve za pitno vodo. "Premalo vemo, da v Sloveniji vsi ne moremo piti vode iz pip," je opozorila in navedla, da je takšnih prebivalcev 140 tisoč ljudi, ki večinoma živijo zunaj urbanih središč. "Zeleni smo se na osnovi različnih stališč odločili, naj vsak glasuje po svoji vesti – kdor nima pitne vode, ne razume, kaj pomeni priobalno območje," je dejala. Ob tem je dodala, da Zeleni vedo, da marsikateri strokovni argument drži. Čeprav je sedela med neopredeljenimi, je napovedala, da bo sama glasovala proti zakonu. "Zadeve še niso urejene celovito, kot je celovito vodno telo," je dejala.

Urška Zgojznik (Ekologi brez meja) je spomnila, da je bila ena od soorganizatork akcije Očistimo Slovenijo, kjer je sodelovalo okoli 300.000 ljudi. Navedla je, da je 60.000 ljudi oddalo overjen podpis za referendum. Za ljudi je torej voda skupaj z naravo velika vrednota, in voljo ljudi je treba slišati, zato je referendum potreben, za zaščito teh vrednot pa glasovati proti. Moti jo, da je bila za tako pomemben zakon namenjena tako kratka javna razprava, medtem ko je pri številnih drugih zakonih potrebnega ogromnega časa, da politika skupaj z javnostjo in stroko uskladi rešitve. Žalosti jo, da zdaj razpravljamo o tako osnovni stvari, kot je zaščita vode, medtem ko bi v bistvu morali debatirati, kako se spoprijemati s prihodnjimi izzivi, kot so suše in poplave, kar prinašajo podnebne spremembe. Spomnila je še, da so Avstrijci pozidali bregove jezer, danes pa nas na podlagi teh izkušenj opozarjajo, da je treba iti v nasprotno smer.

Timotej Pavlin (Center za družbeno raziskovanje) je navedel, da živimo v kapitalizmu, kjer je delavec za kapital samo sredstvo za ustvarjanje dobička, in narava je prav tako. Tako bo, dokler ne bomo zamenjali sistema, je zatrdil, saj bodo vlade vedno podrejene kapitalu. Konkretni zakon je tudi pisan po interesih kapitala, ki iz skupnega dobrega, obrežja, ustvarja dobiček za peščico. Na obrežjih bomo zdaj imeli hotele, bencinske servise, res bo načeloma dostop za vse enak, ampak če bo vstopnina na plažo, potem si tega delavske družine ne bodo mogle privoščiti.

Tomaž Ogrin (posameznik) je navedel, da je magister kemije in po upokojitvi tudi prostovoljni naravovarstvenik, ki sodeluje v številnih sodnih postopkih. "Zato vem, da ima zakon precej lukenj, ki se dajo zlorabljati, in svetujem vsem, da glasujejo proti," je izjavil. Potem pa naredimo nov zakon vsi skupaj, tak zakon, ki bo takoj priskrbel pitno vodo tudi za tiste, ki je še nimajo. Nesmiselno se mu tudi zdi, da ta zakon namenja 15 milijonov evrov za protipoplavne ukrepe, saj imamo za ta namen že podnebni sklad, in če je treba, lahko iz njega nemudoma potegnemo tudi 100 milijonov evrov, saj je vreden še nekajkrat več.

Tina Tomšič (Inštitut 8. marec) je opozorila, da je stara 22 let in da je njena generacija tista, ki lahko samo sanja o varni zaposlitvi ali o tem, da bo imela stanovanje, kaj šele, da bo imela vilo v priobalnem pasu. "Mi smo tisti, ki bomo posledice tega zakona živeli najdlje in kot generaciji, ki je trenutno v najslabši ekonomski situaciji, nam bo odvzeta pravica do prostega dostopa do obal našega morja, jezer, obal. Prihodnost moje generacije je že tako negotova in ne želim, da je ogrožena tudi prihodnost naših voda." Kot je poudarila, zakon ne ogroža položaja bogatih, "ker si bodo lahko ti vedno kupili dostop do vode ali do pitne vode, ampak ogroža samo ekonomsko najranljivejše, in tako se privatizira do zdaj javni prostor".

Jan Štrukelj (Društvo Humanitas) je poudaril, da bo na referendumu glasoval proti, ker si v prihodnosti ne želi še bolj katastrofalnih poplav. "Sprememba zakona o vodah je še ena izmed neštetih politik, ki moji generaciji jemlje prihodnost." Kot je dejal, moramo v Sloveniji zaščititi vodo in naravo ter sistemsko urejati pravičen podnebni prehod, a tega ne moremo doseči z neambicioznimi in mlahavimi načrti ter deregulacijo. Ob tem je navedel, da Arso že opozarja, da bo število ekstremnih vremenskih pojavov samo še večje. "Novi objekti bodo zamašili mostove, kar bo napravilo jeze, ki bodo na naselja spustili večje količine vode. Samo spomnimo se Železnikov."

Leon Kebe (Red Tree Heritage, Zavod za interpretacijo dediščine in trajnostni razvoj) je dejal, da predlagani zakon ni v duhu časa. "Celoten razviti svet si prizadeva za zeleni trajnostni razvoj po epidemiji. Večina ve, da je treba naš odnos do narave spremeniti. EU sprejema zeleni dogovor, zadaja si velike cilje za ohranjanje narave. 25.000 km rek želi spraviti v njihove stare struge. ZN so to desetletje razglasili za desetletje obnove uničene narave. Novi zakon nas od tega pelje proč, gremo v drugo smer kot celoten razviti svet. Predlagani zakon uvaja načine ravnanja in upravljanja z vodami iz 19. stoletja, mogoče začetka 20. stoletja, njegovi zagovorniki pa nas poskušajo prepričati, da bomo z njim uspešno naslavljali težave 21. stoletja. To ni res. Zato glasujte proti."

Pobudniki svarijo predvsem pred posegi na vodna in priobalna zemljišča

Referendum, na katerem bodo volivke in volivci glasovali o noveli zakona o vodah, bo 11. julija, predčasno glasovanje, ki se je začelo v torek, pa bo potekalo do vključno četrtka. Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 31. marca 2021?

Pobudo za referendum je vložilo Gibanje za pitno vodo. Predlogu zakona očitajo spornost 37. člena, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Ker vlada omenjenega člena ni umaknila iz zakona, je gibanje zbralo zadostno število podpisov in vložilo zahtevo za zakonodajni referendum. Predlagatelji zakona so nasprotno prepričani, da zakon to področje ureja ustrezno, in zavračajo očitke o spornosti člena.