Prebivalce Lancovega je v minulih dneh razburilo nabiranje smrdljivega splavja za jezom pred sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Domnevali so, da onesnaženje prihaja iz blejskega kanalizacijskega sistema in čistilne naprave, ki bi bila ob povečanem številu turistov in deževju lahko preobremenjena.

Radovljiška občina je domnevne plavajoče fekalije v četrtek prijavila na regijski center za obveščanje. Onesnaženje so obravnavali tudi policisti. "Prve ugotovitve kažejo, da v vodi ni bilo nevarnih snovi," so danes sporočili s PU Kranj in dodali, da so z ugotovitvami že seznanili tudi pristojni okoljski inšpektorat.

Z blejske občine, kjer so ves čas poudarjali dobro delovanje čistilne naprave, so sporočili, da je Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani izdelala neodvisno raziskavo. Analiza je pokazala, da v vodi ni zaznati fekalij, temveč se za jezom kopičijo odmrle alge in do neprijetnih vonjav prihaja zaradi gnitja.

"Očitno gre po mnenju strokovnjakov za naraven pojav, ki mu botrujeta dolgotrajna suša in nizek vodostaj rek," so zapisali na občini, kjer bodo uradno poročilo poslali tudi okoljevarstveni inšpektorici in Policijski postaji Radovljica.

Biologinja Romana Marinšek Logar je sicer po izvedeni analizi v strokovnem mnenju zapisala, da razrasta alg in posledično njihove razgradnje in sproščanja smradu ne povzroča iztok iz blejske čistilne naprave, da pa so vzrok zanj vedno presežene koncentracije dušika in fosforja. "Kdo jih spušča v Savo Bohinjko, bo treba raziskati," je zapisala.

Čistilna naprava dobro deluje
Občina Bled in koncesionar WTE posebej naglašata, da je delovanje čistilne naprave dobro in da na iztoku čistilne naprave nikoli niso bili preseženi predpisani parametri za izpust vode v vodotok. V to verjame tudi predsednik Krajevne skupnosti Lancovo Gregor Remec, vendar pa se mu postavlja vprašanje, kaj že pred čistilno napravo prek razbremenilnikov uhaja v Savo Bohinjko.

Čistilna naprava je zgrajena z zmogljivostjo 14.650 populacijskih enot. Poraba vode se v poletnih mesecih oziroma v turistični sezoni v povprečju dvigne za 20 odstotkov, kar je upoštevano v izračunu velikosti čistilne naprave in ne predstavlja težav pri kakovosti čiščenja odpadnih voda, zagotavljajo na občini.

Ob tem pojasnjujejo, da so večja nihanja bolj povezana z dotokom izvirskih in padavinskih voda, vendar kljub temu čistilna naprava še vedno normalno deluje, zlasti ob velikih vlaganjih občine v zadnjih letih v ločeno odvajanje odpadnih voda.

Vpliv prekomernega gnojenja in hranjenja rib
Kot poudarjajo na občini, je iz vseh dosedanjih strokovnih mnenj jasno, da najbolj škodljivo na stanje Blejskega jezera in posledično Jezernice in Save Bohinjke vpliva prekomerno gnojenje polj v jezerskem zaledju in prekomerno hranjenje rib. "Na žalost lokalna skupnost v tem pogledu nima pristojnosti, saj so vode v Sloveniji domena državnih ustanov ter monopolov posameznih koncesionarjev," so še zapisali na občini.