Škoda po četrtkovem neurju, ki je v dveh valih, najprej zgodaj zjutraj nato pa še popoldan, prizadelo Slovenijo, je od območja do območja različna. V Brežicah je v glavnem uničen pridelek na kmetijskih površinah, v Krškem je uničenih več sto objektov in avtomobilov. Podobno kot v Krškem je bilo v Prekmurju. Na Koroškem in savinjskem je težave povzročal veter, v Cerknem poplave. "Če potegnemo skupni imenovalec za vse, bo škoda zelo, zelo velika," je dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. Skupaj s poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom sta obiskala Posavje, včeraj pa Pomurje.

Sorodna novica Golob obiskal Brežice in obljubil pomoč države pri škodi po četrtkovem neurju

Kot je Šestan po obisku prizadetih krajev povedal za Odmeve, je območje, ki je utrpelo škodo v neurju, zelo veliko. "Škoda je zelo različna, od škode na infrastrukturi, objektih, gozdovih, poljščinah. Ocena škode bo težavna, ampak poskušali jo bomo narediti čim hitreje." Šestan je ob tem dejal, da je bilo jutranje neurje nepričakovano.

Direktor Zavoda za gozdove Gregor Danev pa je za Odmeve dejal, da je neurje močno prizadelo tudi drevesa in gozdove, po prvih ocenah je uničenih za okoli 150.000 kubičnih metrov drevja. "Vzorci so zelo zanimivi, po celotni severni Sloveniji, od Posočja do Prekmurja, so uničena posamezna drevesa, šopi dreves, ponekod od pol hektara do 20 hektarov velike polomije." Danev je ob tem opozoril, da so območja, kjer je podiralo drevesa, nevarna, zato naj se jih obiskovalci izogibajo.

Medved je ob tem občinam, ki jih je prizadela ujma, obljubil hitro pomoč države. Ta bo najprej pokrila stroške intervencij. Škoda pa bo najverjetneje večja kot ob spomladanski ujmi na severovzhodu države, ki je bila ocenjena na okoli pet milijonov evrov. "V tokratnem primeru lahko že zdaj govorimo o bistveno, bistveno večji škodi," je ocenil Medved.

Znova uničena bolnica Franja, v Cerknem voda odnašala betonska korita za rože

V Cerknem so zaradi poplavljanja reke Cerknice v četrtek zvečer sprožili sireno za splošno nevarnost, saj je zaradi velike količine dežja voda v središču mesta drla po cestah in s seboj odnašala betonska korita za rože in zabojnik za kosovne odpadke, zalilo je tudi pritlične prostore in parkirišče pošte ter za njo parkirana poštna vozila.

Meteorna voda je drla tudi skozi sotesko Pasice, kjer stoji Partizanska bolnica Franja. Po prvih informacijah so v celoti uničene tri barake, še tri so delno poškodovane, uničena pa sta tudi dostop do vhodnega objekta in električna napeljava, so sporočili z ministrstva za kulturo. Takoj ko bo zagotovljen varen prehod, se bodo ekipi na terenu pridružili sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer so že aktivirali ekipe za popis škode in pripravo interventnih ukrepov.

Pristojni predvidevajo, da v letošnji sezoni Franja najverjetneje ne bo več sprejemala turistov, je poročal Primorski val. Direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač je namreč za radio dejal, da so bile zaradi letošnjega neurja delno poplavljene vse barake, dostopna pot pa uničena, zato je škoda precejšnja. "Najprej je treba prijaviti škodo, pripraviti sanacijski načrt in ukrepe skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine v sodelovanju z ministrstvom za kulturo in drugimi podpornimi službami," je poudaril.

Na ministrstvu pričakujejo, da Franja ne bo edini primer poškodovane dediščine, poročila s terena namreč šele prihajajo. Območje naj bi si prihodnji teden ogledala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Bolnica Franja je sicer kulturni spomenik državnega pomena, nosilec znaka evropske dediščine in vpisana na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine. Močno je bila poškodovana že leta 2007, ko je vodna ujma odnesla večino brak in originalnega inventarja. Obnova je takrat trajala skoraj tri leta.

"Na najmanj dveh glavnih vodotokih je voda prestopila bregove in odnašala vse pred sabo," je za Radio Slovenija dejal župan Cerknega Gašper Uršič in dodal, da je bila aktivirana celotna Gasilska zveza Cerkno, dve gasilski društvi pa sta prišli tudi iz idrijske občine. Posledice neurja so bolj obsežne, kot je bilo videti v četrtek zvečer, je razmere v občini predsedniku državnega sveta Marku Lotriču in državnemu svetniku Andreju Poglajnu, ki sta obiskala območje, opisal Uršič.

Po županovi oceni je četrtkovo neurje na državnih in lokalnih cestah ter vodotokih povzročilo bistveno več škode kot neurje iz leta 2007. Poudaril je, da so prebivalci prestrašeni in upajo na čimprejšnjo pomoč. Posledice neurja si je medtem ogledal tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ki je spregovoril o podnebnih spremembah in nujnosti rednega preventivnega urejanja vodotokov. Dodal je še, da bodo na vladi občinam zagotovili sredstva za intervencijo.

Močno je narasla in se ponekod razlila tudi Selška Sora. Narasle so tudi nekatere druge reke v zahodnem, osrednjem in severovzhodnem delu države, ki pa so že začele upadati.

Sorodna novica Nekatere reke poplavljalo, v Cerknem nosilo avtomobile. Ponoči bodo padavine ponehale.

Na Dolenjskem in v Posavju klestila debela toča

Na Dolenjskem in v Posavju pa je v četrtek popoldne največ škode povzročil okoli kilometer širok pas toče, ki je prešel območje od občine Mirna do občine Krško. V Mestni občini Krško je toča, velika tudi do sedem centimetrov, poškodovala strehe od 150 do 200 objektov in številne avtomobile. "Poškodovani so bili vsi avtomobili brez zavetja na območjih mestne četrti Krško ter krajevnih skupnosti Zdole, Dolenja vas, Brestanica, Gora, Videm in delno tudi Veliki Trn. Poškodovana so tudi vsa občinska vozila, ki so bila parkirana pred mestno hišo," je povedal krški župan Janez Kerin.

Škoda bo po njegovih besedah velika tudi v kmetijstvu. Trenutno v občini posledice neurja še ocenjujejo, danes je potekal popis škode, v ponedeljek bo občinska komisija za elementarne nesreče začela tudi ogled škode v kmetijstvu.

V občini Mirna jo je po besedah župana Dušana Skerbiša najbolj skupilo središče Mirne, kjer je toča, velika kot jajce, poškodovala več streh, med njimi tudi streho občinske stavbe in šole, ter več sto avtomobilov. Precej škode je nastalo tudi na kmetijskih pridelkih. Kako velika bo škoda, je po besedah župana težko reči, saj njen popis še poteka, zagotovo pa bo presegla nekaj 100.000 evrov. Veliko ljudi ima sicer premoženje zavarovano, ne pa vsi, je povedal.

V občini Brežice je po besedah tamkajšnjega župana Ivana Molana velika škoda nastala predvsem v kmetijstvu, manj je škode na objektih. Poškodovani so sadno drevje in vinogradi, predvsem tam, kjer nimajo mrež proti toči. Kmetijski pridelki so poškodovani tudi v občini Mokronog - Trebelno, kjer jih je po besedah župana Franca Glušiča toča k sreči zgolj oplazila. Še največ škode je v Laknicah in na Svetem Vrhu, poškodovane so tudi strehe objektov perutninske farme v Martinji vasi.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved in poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan sta si posledice neurja v Pomurju ogledala že v četrtek. Medved je po koncu obiska v Turnišču povedal, da je neurje razdejanje povzročilo vse od Bovca oziroma Posočja, prek Gorenjske, Koroške, Celjskega in Savinjske doline, Mariborskega ter v Prekmurju. Priznal je, da so to razsežnosti škode, ki jih občine same ne bodo mogle sanirati, in obljubil hiter odziv države.

Medved in Šestan sta si v petek ogledala še škodo v Posavju.