Minister za naravne vire in prostor Novak je ob tem še poudaril, da smo v preteklosti vodi "vzeli prostor." Po lanskih ujmah je temu področju po njegovih besedah spet namenjene več pozornosti in sredstev, zelo pomembno pa bo doseči družbeni dogovor o načinu dela in oblikovanju dolgoročnih rešitev. Te bodo lahko učinkovite le, če bodo temeljile na naravi, je poudaril. "To pomeni pustiti vodi prostor. Seveda je najenostavnejše narediti betonske kanale in s tem vodo na hitro pomakniti naprej, vendar to pomeni le prestavitev poplavne ogroženosti nižje po toku," je dejal. Obenem s tem uničujemo habitate.

Kot je poudaril, je s sanacijo po lanskih ujmah zelo zadovoljen: "Vse vodotoke smo spravili v stanje vnovične pretočnosti. Tudi ob poplavah so ta območja zdaj v normalnih razmerah varna. Več kot 800 kilometrov vodotokov je urejenih na način, da so spet v normalnem pretočnem stanju. To je bil izreden napor."

Veseli ga, da so tudi lastniki kmetijskih in drugih zemljišč na prizadetih oziroma bolj ogroženih območjih zdaj bolj razumevajoči do zaščitnih ukrepov. Na naravi temelječe rešitve namreč več poudarka namenjajo urejanju voda v zgornjem toku, kar zmanjša potrebo po gradnji zadrževalnikov na kmetijskih zemljiščih, čeprav povsem brez njih ne gre, je pojasnil.

K sonaravnemu urejanju voda je pozvala tudi direktorica direkcije za vode Neža Kodre. Ker se intervencijski ukrepi končujejo in vstopamo v obdobje prenove, je po njenih besedah prav, da si vzamemo strateški premislek, kako oblikovati dolgoročne ukrepe. Kot je poudarila, sonaravno urejanje voda prinaša nadgradnjo starih inženirskih tehnik, ki jih vodarji poznajo že več stoletij. Direkcija že izvaja številne ukrepe z na naravi temelječimi rešitvami.

Stališča do urejanja voda so različna, zato je nujen dialog. "Pomembno je namreč izboljšati razumevanje med različnimi strokovnjaki, kar bo pripomoglo k oblikovanju optimalnih rešitev," je dodala na posvetu.