Kot je v intervjuju za MMC povedal direktor agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac, je bila leta 2008 rast proizvodnje sončne energije celo več kot 100-odstotna. Do leta 2020 je v načrtu, da bi električna energija, ki je proizvedena s pomočjo sončnih celic, predstavljala štiri do pet odstotkov vse električne energije proizvedene v Sloveniji.

Slovenija je ena redkih držav članic EU-ja, ki se sooča s padanjem deleža uporabe sončne energije. Kaj je po vašem mnenju razlog za to?
Sončne elektrarne so v Sloveniji v začetni fazi razvoja. Njihov delež v proizvodnji električne energije je majhen, ocenjujemo ga lahko v promilih. Razlog za padanje deleža sončne energije je zato zaradi relativno večjemu povečanju porabe energije, ki je za enkrat količinsko bistveno večje povečanja proizvodnje sončne energije in zato delež relativno pada. Trg SE v Sloveniji napreduje zelo dobro, saj raste od leta 2005 kontinuirano s 100% letno, kar pomeni podvojitev inštaliranih kapacitet vsako leto. To je izjemno visoka rast.

V letu 2008 je bila še celo višja. V okviru tehnološke platforme za fotovoltaiko, ki jo koordinira ApE, smo predvideli da bo konec leta 2009 inštaliranih 3,7 MW in konec leta 2010 okoli 6,5MW. Do leta 2020 računamo da jih bo inštaliranih 550 MW in da bodo proizvedle 4-5% porabljene električne energije v Sloveniji. o trendih razvoja se Slovenija lahko upravičeno primerja z najbolj razvitimi EU državami.

Kaj so prednosti in kaj slabosti pridobivanja električne energije s pomočjo sončnih celic?
Prednosti izrabe sončne energije za proizvodnjo elektrike so, da gre za obnovljivi vir, neodvisen od nihanja cen nafte, da so možnosti nadaljnje izrabe v primerjavi z ostalimi načini neizčrpne. Pri proizvodnji električne energije iz sončne ne nastajajo emisije, če pa upoštevamo, da nadomesti proizvodnjo iz fosilnih goriv, pripomore še k zmanjšanju emisij CO2.

Slabost trenutno predstavlja predvsem visoka investicija in pa premalo možnosti pridobivanja sredstev za financiranje investicije. Na drugi strani gre tudi za pomanjkanje osnovnih znanj v strokovnih krogih in pri potencialnih investitorjih. Glede na to, da gre za razmeroma novo gospodarsko dejavnost je potreben določen čas, da informacije pridejo do potencialnih investitorjev. Investitor pa je lahko vsakdo od nas, ki ima hišo ali drugo zgradbo. Pri razširjanju informacij ste seveda zelo pomembni tudi mediji.

Za koga so najprimernejše fotovoltaične celice na strehi zgradbe (tovarna, šola, stanovanjska hiša)?
Sončne elektrarne so primerne za vse zgradbe, ki imajo orientirane strehe pretežno proti jugu in ki niso senčene z drugimi zgradbami, drugimi okoliškimi objekti, drevesi in lokalnimi konstrukcijami (dimniki, zračniki, frčadami, drugimi deli streh itd). Seveda je zaželeno, da je streha čim večja, da je potem naložba relativno cenejša.

Za primer vzemimo stanovanjsko hišo s povprečno letno porabo električne energije. Ali se takšni hiši splača namestiti sončne celice? Koliko? Za kaj naj porablja sončno energijo (za ogrevanje sanitarne vode, za ogrevanje stavbe...)? V kolikšnem času se investicija obrestuje?
Obstajata dva načina izrabe sončne energije, prvi, ki ima pri nas daljšo tradicijo je uporaba sončne energije s sprejemniki sončne energijo za pripravo tople vode. Ti sistemi so običajno manjši, saj zadostuje za štiričlansko družino za ogrevanje vode približno 6m2.

Drugi način pa je proizvodnja električne energije s sončnimi celicami v sončnih elektrarnah. Povprečno gospodinjstvo porabi okoli 3.000 kWh letno. Za proizvodnjo take količine energije bi bilo potrebno postaviti sončno elektrarno moči 3 kW in bi morala imeti površino okoli 20 m2. Seveda se splača pokriti tudi večjo površino, če je na razpolago, ker se itak vsa proizvedena električna energija, po višji zagotovljeni ceni s strani države, prodaja omrežju.

Investirati se splača v oba sistema. Vračilna doba za oba sistema je od 10 do 15 let. Donosnost ogrevalnega sistema je odvisna od cen kurilnega olja, ki je običajno alternativa.

Ali lahko natančneje pojasnite sistem odkupovanja električne energije, proizvedene s pomočjo fotovoltaike, s strani države. Ali obstajajo načrti, da bi se v prihodnje tovrstne subvencije znižale?
Slovenija je v letu 2008 sprejela spremembo energetskega zakona, ki na novo in bolj stimulativno ureja področje obnovljivih virov energije. Na osnovi zakona je vlada sprejela 8.5.2009 novo uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov in ta uredba določa tudi sistem odkupovanja elektrike iz sončnih elektrarn. Po novem je višina odkupne cene odvisna od velikosti in načina postavitve sončne elektrarne. Določene cene so za sončne elektrarne na strehah in sicer 415 € na MWh, za tiste, ki so integrirane in 477 za tiste na tleh 390 €/MWh, seveda to velja za najmanjši razred sončnih elektrarn do 50 kW. Odkupna cena je zagotovljena za 15 let.

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si