Med najbolj ogroženimi primati je tudi hajnanski gibon. Živelo naj bi jih le še sedemnajst. Foto: EPA
Med najbolj ogroženimi primati je tudi hajnanski gibon. Živelo naj bi jih le še sedemnajst. Foto: EPA
Z izginjanjem tropskih gozdov izginjajo tudi tamkajšnji primati. Foto: EPA

Divji lov na hrano, zdravilne pripomočke, domače živali ali celo spominke ter krčenje gozdov so po ugotovitvah Svetovne konzervacijske zveze (IUCN) najpogostejši vzrok za napovedi črne usode človeku najbližjih živalskih sorodnikov. Na vznemirljivost stanja kaže podatek, da bi vse preživele primerke 25 najbolj ogroženih vrst lahko skupaj namestili na nogometni stadion.

Azija najbolj kritična
Primati so najbolj ogroženi v Aziji zaradi krčenja tropskega gozda in divjega lova. Svoje pri izumiranju nekaterih občutljivejših vrst prispevajo tudi podnebne spremembe. Že dolgo let znanstveniki opozarjajo na hitro izumiranje živalskih vrst, vendar je tokrat položaj še bolj skrb vzbujajoč, saj gre za človeku najbližje žive živalske sorodnike, ki odločilno vplivajo na zdravje ekosistemov.

Če je 20. stoletje minilo brez izmurtja ene vrste primatov in so celo odkrili nove vrste, pa je slika v novem stoletju veliko bolj črna, opozarjajo okoljevarstveniki. Od 394 poznanih primatov jih je namreč ogroženih kar 114. Od 25 najbolj ogroženih jih enajst živi v Aziji, enako število v Afriki in tri v Srednji ter Južni Ameriki, kar kaže na to, da so primati ogroženi povsod, kjer živijo.

Nekatere vrste so se okrepile
Vendar vse le ni tako črno, na kar kaže vesela novica, da so od zadnjega poročila leta 2004 s seznama ogroženih vrst umaknili devet vrst. Za to se gre najbolj zahvaliti velikim prizadevanjem konzervacijskih strokovnjakov in enega izmed vodij IUCN-ja Russlla A. Mittermeierja trdi, da bi lahko ob zagotovitvi zadostnih sredstev v naslednjih petih do desetih letih s seznama umaknili vse ogrožene vrste.

G. V.