Njihovo življenje lahko po novem spoznavamo tudi na risovi pešpoti in kolesarski poti, ki potekata čez Mašun in Snežniške gozdove. Risova pešpot se začne na Mašunu, v osrčju bukovih gozdov, kjer nas stopinje vodijo v njegov svet. Še prej pa si na izhodišču lahko preberemo nekaj osnovnih podatkov – od kod je ris prišel k nam, zakaj ga rešujemo in ali ga bomo na tej poti sploh videli.

"Risa je v naravi precej težko videti, zato smo razmišljali, kako bi lahko risa približali ljudem. Tako je nastal vodnik po risovi pešpoti, ki deluje na tak način, da čeprav živali ne vidimo, lahko doživimo gozd skozi njihove oči," je povedala Manca Velkavrh, raziskovalka pri projektu Life lynx z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Risova pešpot je dolga približno 95 kilometrov, za bolj vztrajne je na voljo še risova kolesarska pot, kar pa terja še več napora in priprav.

"Kolesarska pot je več kot dvakrat daljša, dolga je 221 kilometrov. Poteka od Pivke do Reke ob Jadranskem morju. Na poti prečkate globoke gozdove, lepe kraške pokrajine, presihajoča jezera in v bistvu pridete do Jadranskega morja," je povedala Bernarda Bele, raziskovalka pri projektu Life lynx z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Spoznajmo velike zveri

"Kar je pomembno pri sami risovi poti, je to, da začnemo v Centru Dina, da spoznamo velike zveri – kako je sobivanje z njimi pomembno, kako se obnašamo, ko smo v gozdu v sami bližini velikih zveri, kako se obnašamo, če srečamo medveda ali katero drugo veliko zver ali žival v gozdu," je dodal Tibor Pranjić strokovni sodelavec z Zavoda za turizem Pivka.

Če sta se volk in medved približala domačim živalim in kmetovalcem povzročata škodo – kako je z risom? "Tri velike zveri so si na veliko načinov podobne, ampak se hkrati precej razlikujejo. Ris je od vseh najmanj konflikten, in to je zaradi načina lova in samotarskega načina življenja. Ker je ta konfliktnost toliko manjša, se mi zdi, da ga ljudje lažje sprejmejo," je odvrnila Manca Velkavrh.

V Evropi najdemo dve vrsti risa – evrazijskega in iberskega. V Sloveniji je zaradi vpliva človeka, kot spremljajo strokovnjaki – izginil na začetku 20. stoletja. S projektom Reševanje risa pred izumrtjem so v slovenske gozdove izpustili že 18 risov. Lukaša, Lenko in druge rise spremljajo s telemetričnimi ovratnicami in kamerami v gozdu, ki spremljajo njihovo gibanje. Zadnja je v Slovenijo prišla Snežka, odrasla samica iz Slovaške, ki so jo izpustili prav v Snežniških gozdovih.