Beauceron je največji med francoskimi ovčarskimi psi. Gre tudi za eno najstarejših pasem, prva omemba tega psa sega v davno leto 1578. Ker gre za ovčarja, je bil vselej vajen gnati črede ovac, prav tako pa je (bil) tudi odličen čuvaj.

Med drugim so ga uporabljali še v francoski vojski, služil je predvsem za prenos sporočil na bojnih črtah. Dobili smo se z lastnico beaucerona Urško Krivic, s katero smo opravili krajši pogovor.

Kdaj ste beaucerona pripeljali v svoje življenje?
Prvi beauceron je bil tale samec tukaj, se pravi pred 10 leti, on je zdaj star malo več kot 10 let. To je pa bila moja želja že dolgo časa. Njega smo čakali skoraj tri leta, da smo ga dobili, tako da želja je dolgo zorela, ampak zdaj so pa že deset let z mano.

Kaj vas navdušuje pri tej pasmi?
Celoten komplet vsega, se pravi zunanjost, najbolj pa značaj oziroma njihova duša. Mene resnično navdušuje njihov zelo močen značaj. So zelo stabilni, nimajo nobene potrebe po izpostavljanju, razen takrat, ko je res potrebno. So odlični čuvaji, zvesti člani družine, imajo izredno dober občutek za otroke, starejše ljudi, vedno uporabijo toliko sile, kot je potrebujejo, nikoli preveč. So pa mogoče, ko so mladi, zelo živahni in je treba paziti. Pozno dozorijo. Drugače je pa že na pogled precej velik pes, ima precej močno morfologijo. Dobimo ga v dveh različnih barvah. Najpogostejša je črna z ožigi, meni je pa najbolj pri srcu barva harlekina.

Rekli sva, da so francoski ovčarji, torej pasma izvira iz Francije. Stara pasma je to, kako je nastala, zakaj so jo uporabljali?
Beauceron je zelo stara pasma, v bistvu so Francozi zelo ponosni nanjo in je tudi nikoli niso križali z drugimi pasmami zunaj Francije. Standard se ni veliko spremenil v vseh teh letih. Tako da je beacueron še danes zelo prvinski pes, ki pa se je bil zelo sposoben tudi vključiti v današnjo družbo oziroma potrebe današnje družbe. Nima nobenih težav. Največja višina je 70 cm za samca, tole je pa najmanjša višina za psičko; tam 61, 62 cm. To je višina po standardih.

Ko jih takole pogledamo, imajo eno posebnost na zadnjih tačkah.
Beauceron ima edinstveno značilnost, po kateri ga nikoli ne morete zgrešiti, in sicer na zadnjih nogah. Lahko vidimo, ima dva slednika. To je res tista edinstvena značilnost beaucerona. Pravi beauceron mora vedno imeti po dva slednika na zadnjih nogah, po tem ga tudi ne morete nikoli zgrešiti.

To so ovčarski psi, sicer pa dan danes primerni za različne dejavnosti.
To je res univerzalen, vsestranski pes. Veliko se še danes uporablja v policiji, v vojski, lahko je odličen pes spremljevalec tudi za ljudi s posebnimi potrebami. Pri nas v Sloveniji je bil tudi pripravljen beauceron, ki je prvi na svetu odkrival gluten. Tudi reševalci so zelo dobri, po drugi strani so pa odlični psi za vse športe, višje športe, recimo obrambne, je slednik, poslušen, lahko igrate frizbi z njim, agility, kar vam srce poželi.

Njegov lastnik mora biti izkušen.
Do takega psa moramo biti dosledni, pošteni, imeti moramo tudi nekaj avtoritete, ker konec koncev je to pes, ki ima močan značaj. Ni za vsakogar! Kdor se odloča za takega psa zgolj po zunanjosti, je bolje, da dvakrat premisli. Ko ga pa enkrat imate, pa ugotovite, da je to čudovit pes.

Preostanku pogovora lahko prisluhnete v spodnjem prispevku. Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.