"Terapije izvajamo pretežno individualno, skupinske terapije ali na daljavo. Pri živalih je skoraj isti način zdravljenja, kot pri ljudeh, vendar je razlika v tem, da se žival takrat ne obremenjuje, kaj se z njo dogaja," je dejala bioterapevtka Majda Kerhe.

Nadaljevala je: "Ko se začne izvajati terapija, žival prvo občuti nemirnost, išče prostor, kjer se bo umirila, rada ima, da je prisoten skrbnik, ki jo pomiri. Enake težave občuti tudi, ko gremo k veterinarju. Ko pa vidi, da se ji bo dogajalo nekaj dobrega, se po navadi sprosti, dostikrat tudi zadrema."
Včasih fizičen stik, včasih na daljavo
Pri živalih so rezultati večinoma vidni že takoj, saj se ne obremenjujejo s tem, ali bo terapija delovala ali ne, tako kot pri človeku. Pri določenih alergijah ali vnetjih je velikokrat dovolj že ciklus štirih dni terapij, po katerem je živalim že veliko bolje. Pri določenih boleznih, denimo onkoloških, pa je treba terapije ponoviti. "Dela se na imunskem sistemu. Ko se imunski sistem absolutno obnovi, da ga nadgradimo, pride do samozadravljenja. Delujemo kot medij, ki zna to potegniti iz kozmusa, iz narave," je dejala Kerhetova. Pri zdravljenju gre, kot pravi, včasih za fizičen stik, včasih pa tudi na daljavo. "Po navadi terapije na daljavo delam tudi prek slike, tako kot za ljudi. Terapija v živo pomeni, da se živali tudi dotaknem. Toliko, da je čisto sproščena, saj tudi ona čuti. Živali imajo sploh izraziti čut za energijo in se to bolj občuti," je sklenila.