Moram pa povedati, da tako kot pri ljudeh je tudi pri živalih v porastu. Znaki, ki opozorijo na to bolezen, so naslednji: žival veliko pije, veliko urinira. Temu rečemo poliurija, polidipsija. Je zelo ješča, ima celo povečan tek, hkrati pa hujša.

Zakaj je tako? Gre za to, da imamo pri diabetesu oziroma sladkorni bolezni relativno ali pa celo absolutno pomanjkanje hormona, ki mu pravimo inzulin. Ta je zelo pomemben, da lahko telesne celice izkoristijo glukozo iz hrane. Če inzulina ni, ta glukoza ne mora vstopati v celice in ostaja zunaj njih, se pravi, je v krvi zelo visoka.

Naše telesne celice pa stradajo, zato imajo tudi živali in ljudje večji tek. Po drugi strani pa hujšamo. Pri psih in pri mucah velja enako, da se diabetes pojavlja nekje v srednjem življenjskem obdobju. Lahko tudi pri nekoliko starejših psih.

Več oblik diabetesa
Vendar ločimo več oblik diabetesa, ki so drugačne pri psih in pri mačkah. Podobno kot pri ljudeh, diabetes razdelimo na štiri tipe. Pri psih gre za t. i. diabetes tipa 1. Kaj to pomeni? Gre za to, da do absolutnega pomanjkanja inzulina pride zato, ker ga trebušna slinavka ne izdeluje več. Zakaj je tako? Lastni imunski sistem uničuje celice, ki proizvajajo inzulin, zaradi česar ga ni več. Glukoza v krvi začne naraščati in pojavi se diabetes. Pri mucah pa gre za drugo obliko diabetesa. Pravimo ji diabetes tipa 2 in je enak kot pri ljudeh. K temu so nagnjene muce, ki so debele in manj aktivne. To so predvsem stanovanjske muce, ki so sterilizirane in kastrirane, ki hitro pridobivajo težo. Se pravi mački, ki so težki pet, šest pa tudi devet, deset kilogramov. To so tempirane bombe, da pride do razvoja diabetesa.

Nevarnost za psičke, ki niso sterilizirane
V drugem primeru trebušna slinavka proizvaja inzulin, ga je torej zadosti, vendar pa tkiva postanejo neodzivna, odporna na inzulin. Pri psičkah velja omeniti še tretjo obliko diabetesa, ki ji pravimo diabetes tip štiri. Naj opozorimo vse tiste lastnike, ki imajo psičke, ki so nesterilizirane: po vsaki gonitvi se možnost, da se bo razvil diabetes oziroma sladkorna bolezen, zelo poveča. Kadar opazimo, da psička kmalu po gonitvi, recimo par tednov, tudi do dveh mesecev po gonitvi, postaja zelo žejna, veliko lula, ima velik apetit, morda celo slabo vidi, ker se je razvila katarakta, se pravi siva mrena, morate nemudoma k veterinarju. Ne odlašamo, to je urgenca. Takšno psičko je treba nemudoma sterilizirati. S tem odstranimo vir progesterona in upamo, da bodo tkiva postala občutljiva na inzulin in da bomo lahko bolezen povrnili na tisto prvotno raven, se pravi ozdravili diabetes. Vse druge oblike diabetesa pri psih niso več reverzibilne, se pravi, da jih lahko ozdravimo. Sledi dosmrtna terapija z inzulinom.

Pri mucah je nekoliko drugače. Če diabetes diagnosticiramo v zgodnjem obdobju, lahko z inzulinsko terapijo za nekaj časa pomagamo trebušni slinavki, da si opomore in da inzulina ni treba več dajati.

Pasme, podvržene morebitnemu diabetesu
Katere so pasme, ki so bolj izpostavljene sladkorni bolezni? Vemo, da obstaja genetska predispozicija za pasmo samojeda, da so terierji bolj nagnjeni k temu. Tu je recimo beli višavski terier, 'cezar' po domače povedano. Ali pa tibetanski terier. Pri večjih pasmah psov je diabetes mogoče manj pogost, in sicer so to nemški ovčarji, bokserji, labradorci, zlati prinašalci. Pri manjših pasmah ne smemo pozabiti pudljev. Kar se tiče muc, bi od pasem izpostavila birmanske muce, sicer pa katera koli mačka - enako velja tudi katera koli pasma psa.

Terapija: injekcija dvakrat dnevno
Terapija poteka tako: inzulin se daje tako pri mačkah kot pri psih nekje idealno dvakrat dnevno na območje prsnega koša s tankimi injekcijami. Tudi pri živalih velja načelo, da je režim prehranjevanja izredno pomemben, vendar tako stroge diete nimamo. Če je le mogoče, priporočamo dieto, ki je narejena prav za pse z diabetesom. Ta dieta vsebuje zelo malo ogljikovih hidratov, veliko beljakovin in surovih vlaknin, da se glukoza zelo počasi sprošča in tako si nekako pomagamo pri doseganju boljše kontrole samega sladkorja. Če živali seveda te diete nočejo jesti, jih ne silimo. Damo jim kakovosten obrok, ki je zmeraj po sestavi enak, tudi količinsko, in ga živali zmeraj dobijo pred aplikacijo inzulina. Se pravi, zmeraj hrani sledi inzulin.

Pri mucah je stvar malo drugačna. Muce so zelo posebne živali in velikokrat ne sprejmejo diete ali pa jedo večkrat po malem. Mačkam, ki niso nagnjene k debelosti, dajemo hrano na razpolago čez dan 'ad libitum', se pravi po volji si jo vzamejo, kolikor je želijo.

Lahko pride do okvare živcev, slepote ...
Kakšne so posledice, če diabetes ni zdravljen? Pri psih lahko nastane slepota zaradi razvoja sive mrene ali katarakte, pri mačkah pa je nekoliko drugačen potek zapletov. Pride do okvare živcev, perifernih živcev, čemur pravimo diabetične nevropatije. Za muce je značilno, da začnejo hoditi, kot da bi hodile po petah.

Če je bolezen dobro zdravljena, dobro regulirana, kjer je zelo pomembno, da lastnik sodeluje z veterinarjem in da ima utečen vsakodnevni urnik in red, je bolezen povsem obvladljiva in lahko takšne živali dočakajo povsem pričakovano starost.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.