Letošnja topla zima je bila odličen pogoj za množičen razvoj sprevodnega prelca, tako pinijevega kot hrastovega. Sprevodni prelci so metulji, ki povzročajo težave na borovcih in hrastih. Pred škodljivci se gosenice zaščitijo s strupenimi dlačicami, ki pri ljudeh povzročijo alergijsko reakcijo ali dermatitis, če pridemo v stik z njimi.

Na hranjenje se odpravijo v dolgih sprevodih in takrat postanejo zanimivi tudi za živali. Zlasti psi, ki jih vedno vodi smrček, so lahko v resni nevarnosti. Včasih je dovolj le, če gosenico malo poližejo in se jim kaj hitro vname jezik tudi do razsežnosti teniške žogice. Zato moramo zdaj v aprilu dobro premisliti, kje bomo sprehajali psa, da ga obvarujemo pred to nevšečnostjo.

Letos so sprevode pinijevega prelca že opazili na severnem Primorskem. V slovenski Istri jih še niso, a je videti, da bodo gosenice kmalu začele potovati v kolonah. Pinijev ali borov sprevodni prelec napada bore, cedre in macesne. V Sloveniji se je prvič pojavil leta 1904 na Krasu, od koder se je nato hitro razširil.

Vsaka žival ima v naravi svoje mesto
Kako poteka razvoj pinijevega sprevodnega prelca, nam je pojasnil biolog Slavko Polak: "Pinijev sprevodni prelec je ena izmed skoraj tisoč vrst nočnih metuljev, ki jih srečamo v Sloveniji. Sam metuljček ni nič posebnega. To je metuljček z razponom kril približno tri centimetre, siv, neopazen. Precej opazni pa so zapredki, v katere so zapredene gosenice, zlasti na borovcih. Imamo pa še eno sorodno vrsto, ki živi na hrastih." Biologi ne želijo govoriti o škodljivcih. Polak je razložil, da ima vsaka žival v naravi svoje mesto. Pinijev sprevodni prelec se hrani z iglicami borovcev. "Težava je to, da imajo gosenice te vrste metulja takšno strategijo obrambe pred plenilci, da imajo dolge ščetine, ki se rade odlomijo in so tudi strupene," je dodal.

Gosenice živijo skupaj
Kot večina žuželk pri nas imajo tudi sprevodni prelci življenjski krog, ki traja eno leto. Metulji letijo jeseni, nato odložijo skupine jajčec na borovce. Spomladi se iz teh jajčec izležejo majhne gosenice, ki se začnejo hraniti. Za te gosenice je značilno, da živijo skupaj, tudi po več sto skupaj. Kot obrambo pred plenilci so razvile tudi svilene nitke, v katere se zavijejo. Ponoči gosenice zapustijo zapredke in se družno sprehajajo po drevesu ter se prehranjujejo. Potujejo v značilnih sprevodih. Prva gosenica vleče svileno nitko in nitki sledijo druge gosenice. Po nitki se nato tudi vračajo v gnezdo, kjer prebijejo dan. Med razvojem se gosenice večkrat prelevijo. Ko dovolj odrastejo, pa se - spet družno - preselijo na tla. Tam se zabubijo in jeseni iz bubic zletijo metulji. V veterinarski ambulanti Vipava so letos že zdravili nekaj psov, ki so prišli v stik s sprevodnimi prelci. Veterinar Anton Lavrenčič je zaradi tega opravil tudi nekaj operacij.

Razložil je: "Tipičen znak je odebelitev jezika in ustne sluznice. To je res zoprna reč za psa. Pes se ustraši, ker mu zapira dihalne poti. Postane paničen. Tudi vi mu v tistem trenutku težko kakor koli pomagate." Še huje je, če pes gosenico požre. "Ko pes to požre, mu povzroči alergijo, predvsem na sluznici požiralnika. Nevarno je, da se zaduši. Ker postane paničen, začne hitreje dihati, in to ga lahko zaduši," je še povedal Lavrenčič.

Vabljeni k poslušanju oddaje Živalski blues. Oddaja je na sporedu vsako sredo ob 10.30 na Radiu Koper.