"Hrvaški ovčar je delovna pasma, to je kmečki delovni pes, in sicer se še danes uporablja. Na področju Slavonije jih uporabljajo na kmetijah za čuvanje dvorišča, za pomoč v hlevu, tudi za pobijanje glodavcev, tako da je vsestransko uporaben kmečki pes," je v uvodu dejala Jasna Šen.

O izvoru hrvaškega ovčarja sta obveljali dve glavni teoriji. "Hrvati pravijo, da so prišli pri prvem preseljevanju Hrvatov nekje v 7. stoletju in da so prišli z njimi ti psi. Dosti velika verjetnost pa je, da so že bili na področju Panonske nižine in so se v bistvu nekako pomešali s tistimi, ki so prišli," je pojasnila.

Treba jih je zaposliti, da ne mislijo na "neumnosti"
"Hrvaški ovčarji so predvsem glasni in temperamentni psi hitrih reakcij. So delavni, dosti se je treba ukvarjati z njimi. Poleg veliko gibanja potrebujejo zaposlitev možganov, potrebujejo delo, potrebujejo nalogo, tako da samo dolgi sprehodi niso dovolj. Mi se ukvarjamo z različnimi pasjimi športi, najprej smo začeli z agilityjem, poleg tega pa še vse vrste poslušnosti, pa frizbi, tako da jih maksimalno zaposlimo, da nimajo časa misliti na neumnosti," je poudarila Šenova.

Do drugih živali ima nadrejen odnos
Hrvaški ovčar je izključno črne barve, dlako ima dolgo in kodrasto. Njegov kožuh ne zahteva posebne nege, le občasno česanje. Zraste od 40 do 50 cm, težek pa je od 15 do 20 kilogramov. Je zelo živahen in hiter pes, zelo ubogljiv in tudi hitro učljiv. Je zelo nežen pes in ima visoko toleranco, zato je zelo primeren za družine z otroki. Do drugih živali ima nadrejen odnos in je tudi zaščitniški. Kakšnih potencialnih težav z zdravjem nima, njegova življenjska doba se giblje od 12 do 14 let.