Nutrije izvirajo iz Južne Amerike, imajo oranžne dolge prednje zobe in rdečkaste smrčke. Foto: BoBo
Nutrije izvirajo iz Južne Amerike, imajo oranžne dolge prednje zobe in rdečkaste smrčke. Foto: BoBo
Nutrija
Nutrije ne prenašajo bolezni in s svojim bivanjem za človeka z izjemo manjše občasne škode niso moteče. Foto: EPA
Nutrija
V zadnjih letih so postale tako domače, da se sprehajajo celo po središču Ljubljane, seveda v bližini vode. Foto: EPA


So velike – odrasle živali lahko merijo do 60 centimetrov in tehtajo do 9 kilogramov. Kotijo dvakrat do trikrat letno, brejost samic pa je razmeroma dolga. Myocastor coypus je vegetarijanka z zelo širokim spektrom hrane – poje vse, kar najde in se da pojesti.

Dan zapuščenih in brezdomnih živali
4. aprila zaznamujemo dan zapuščenih in brezdomnih živali. Danes veliko organizacij in društev namenja posebno pozornost tovrstnim živalim in organizira različne dogodke. Obiščite katero izmed zavetišč in kosmatincem polepšajte dan!

To je zelo prilagodljiva vrsta in se zato v ugodnih razmerah lahko močno namnoži. Nutrije ne prenašajo bolezni in s podganami nimajo nič, čeprav z njimi lahko živijo v sožitju, kar je razvidno v sosednji Italiji, kjer nutrije sobivajo s sivo podgano.

Rejci so jih zaradi krize izpustili
Pri nas so jih za potrebe krznarske industrije gojili že pred drugo svetovno vojno. O prvih farmah poročajo v letih od 1930 do 1940, pozneje pa o reji nutrij ni veliko podatkov. Znova so jih poskušali rediti pred približno dvajsetimi leti. Nato je prišla kriza krznarske industrije in posel se naenkrat ni več obrestoval. Rejci nutrij, ki jih niso mogli več preživljati, so jih izpustili v reke in prepustili njihovi usodi. Leta 1988 so jih najprej opazili pri Polšniku pri Litiji, dve leti pozneje pri Notranjih Goricah na Ljubljanskem barju, zdaj jih lahko opazimo tako rekoč po vsej Sloveniji.
Postale so že zelo domače
V zadnjih letih so postale tako domače, da se sprehajajo celo po središču Ljubljane, seveda v bližini vode. Obiskovalci sprehajališč in gostišč v okolici Ljubljane in ob reki Ljubljanici so jih navadili na krmljenje, kar je celo v navzkrižju z zakonom, nam je povedal Marko Jonozovič z oddelka za gozdne živali in lovstvo Zavoda za gozdove RS. Sploh zato, ker so nutrije prostoživeče živali in se temu primerno tudi vedejo – če so ogrožene, se branijo. Ogrožene pa se lahko počutijo tudi zaradi dotikanja, božanja, morebitnega stiskanja v kot ali neprevidnega hranjenja. Tudi prof. dr. Boris Kryštufek s Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani se strinja, da je divje živali treba zgolj opazovati, ne pa jih tudi hraniti ali se jih dotikati, čeprav niso konfliktne ali agresivne. Lastnike psov opozarja, naj imajo svoje ljubljence na območjih, kjer živijo nutrije, na vrvicah.
Težko uresničljiva evropska direktiva
Za nutrije velja, da so invazivna tujerodna vrsta, kar pomeni, da zanje velja evropska direktiva, ki za odreja zmanjšanje populacije ali njen odvzem iz neprvotnega okolja. Vendar je po mnenju obeh sogovornikov in lovcev to skoraj nemogoče, saj bi se javnost zagotovo obrnila proti temu ukrepu, poleg tega v mestnem okolju, ki ni lovski rajon, tega brez posebnega odloka sploh ne smejo narediti.
Na letni ravni povzročijo zelo malo škode
Nutrije na letni ravni povzročijo razmeroma malo škode, nekaj sto evrov, kolikor so do zdaj odškodnine izplačevale lovske družine. Imajo pa vpliv na brežino, saj si v njej kopljejo rove in s tem lahko povzročijo sesipanje obale. Vendar pri nas tovrstnih primerov do zdaj še ni bilo. Ravno tako ni velik vpliv nutrij na druge vrste, čeprav izpodrinjajo na primer pižmovko, ki pa je sicer tudi tujerodna vrsta. O vplivih na druge vrste natančnih podatkov ni, a po Jonozovičevem mnenju vplivajo na življenje nekaterih vrst barjanskih živali, predvsem želv (barjanskih močvirskih sklednic).
Ne prenašajo bolezni in so nemoteče
Kaj torej narediti? Nutrije za zdaj niso škodljive, vendar bi to morda lahko postale. Bolezni ne prenašajo in s svojim bivanjem za človeka z izjemo manjše škode niso moteče. Zakonsko gledano bi bilo treba njihovo število zmanjšati ali jih celo uničiti, vendar praktično to skorajda ni mogoče. Naselile se niso same od sebe, ampak so jih pripeljali rejci, ki so si obetali dobiček, zdaj pa, ko ga ni, živali prepuščajo njihovi usodi. In živali so tukaj. Več kot o njih vemo, bolje jih lahko razumemo in tudi sami poskrbimo, da bo njihovo sobivanje z domačimi živalmi ter tudi nami mirno in varno. To velja tudi za sprehajalce psov, ki se ponekod bojijo, da bi imela srečanja njihovih ljubljencev z velikimi glodavci lahko negativne posledice.
Kar zadeva naraščanje populacije, narava običajno kar sama poskrbi za ravnotežje in tako se zgodi, da se nekatere vrste brez vmešavanja človeka same, tudi številčno, odzovejo na okolje, v katerem živijo. Kako se bodo južnoameriške priseljenke odzvale na slovensko okolje, pa je težko napovedati.

Več o nutrijah lahko izveste v spodnji nedeljski reportaži Prvega programa Radia Slovenija. Hkrati ste vabljeni k ogledu oddaje Biotopi, ki je posvečena tem rastlinojedim glodavcem.

Nedeljska reportaža: Nutrije pri nas (spet) trkajo na vrata?
Oddaja Biotopi: Nutrija
Nedeljska reportaža: Nutrije pri nas (spet) trkajo na vrata?
Oddaja Biotopi: Nutrija