Zaradi pregrevanja oziroma toplotnega udara so lahko ogrožene njihove življenjske funkcije. "Če je normalna temperatura psa nekje med 38 in 39, je hipertermija vse, kar je nad 39 stopinj, življenje ogrožajoče je pa temperatura 42, celo 43," je uvodoma povedala dr. vet. med. Natalija Hercog Gerbec iz Veterinarskega centra Pika.

Kaj se takrat zgodi? "Gre za to, da zaradi visoke telesne temperature pride do okvare beljakovin, denaturacije, beljakovine so pa sestavni del vseh encimov. Encimi so tisti, ki so glavni pri poteku vseh metabolnih dejavnosti v telesu. Zaradi tega pride do dobesedno izklopa organov in do hudih okvar organov," je pojasnila.

Kot da bi pri 35 stopinjah sedeli v volnenem puloverju
Zakaj je ohlajanje psa in pregrevanje drugačno v primerjavi s človekom? "Človek, ko nam je vroče, se spoti, s potom oddamo kar veliko odvečne notranje telesne temperature, pri psu je pa drugače. Zaradi fizioloških in anatomskih razlik se psi zelo, zelo malo potijo. Znojnice imajo samo na smrčku in pa na tačkah, kar je premalo, da bi se odvečna telesna toplota lahko samo z znojem odvajala. Včasih vidimo v poletnih mesecih, da kuža gre in pušča stopinje za sabo. To je ravno zaradi znojenja," je nadaljevala in dodala: "Drug vidik je pa njihov bogat kožuh, ne glede na to, ali je kratkodlaka pasma ali dolgodlaka, je to kar velika termoizolacija. Sploh pasme, ki imajo poddlako zelo gosto, kot so sibirske pasme; samojedi, huskyji, malamuti, se toliko težje ohlajajo. To je praktično tako, kot če bi mi sedeli na 35 stopinjah in imeli na sebi oblečen volnen pulover. Ne bi šlo."

Ne puščajte psov v parkiranih avtomobilih!!!
"Edini način, na katerega se živali oziroma psi lahko ohlajajo uspešno, je s sopenjem, z dihanjem. Pljuča imajo kar veliko površino in s tem, ko žival pospešeno sope, oddaja kar veliko vlažnega toplega zraka in na ta način se ohladi. Primer, kjer prihaja do pregrevanja najpogosteje zaradi naše lastne nevednosti in brezbrižnosti, je to, ko pustimo psa, mogoče z mislijo samo 5, 10 minut v parkiranem avtomobilu, ki je na soncu ali morda v polsenci. Pustimo mu toliko odprto okno, z mislijo, 'ah, saj bom hitro nazaj in se kuža ne bo pregrel', vemo pa, da temperatura v avtomobilu lahko že v 10, 15 minutah na soncu naraste na 40 ali več. Si predstavljate, da se lahko hladite le s sopenjem, z dihanjem in vdihujete vroč zrak ter se hočete tako ohladiti? Ne gre. Poznamo kar nekaj zgodb, kjer so se takšne stvari žalostno končale."

Simptomi toplotnega udara
Ko pride do toplotnega udara, imamo zelo malo časa, da psu pomagamo, zato je pomembno, da prepoznamo znake toplotnega udara in znamo pravilno ukrepati. "Kuža bo najprej skušal kompenzirati to stanje. Pospešeno bo dihal, se bo slinil, ob tem pospešenem dihanju bo odvedel tudi kar nekaj vlage, zato bo počasi dehidriral. Prišlo bo do motenj v delovanju srca, aritmij, lahko pride do odtekanja možganov, lahko pride do živčnih znakov, kot so tresenje, nekoordinirana hoja, izguba zavesti in posledično vse to skupaj pripelje do multiple odpovedi organov, jeter, ledvic, srca."

Pozor: ne delajte napak pri ohlajanju!
Kako ukrepati? "Takoj! Nemudoma odmaknemo žival s tiste lokacije. Ali je to avto, ali je to pregreto dvorišče, ali je to topla garaža, in začnemo ohlajati. Vendar pozor: lahko naredimo tudi napake pri ohlajanju. Vsi poznamo oziroma imamo v mislih, 'aha, nam je vroče, hladna voda, hladen tuš', zlijemo na psa škaf mrzle vode. Ne. Zakaj? Ko bomo hoteli zelo na hitro ohladiti telo, bi prišlo do tega, da se bodo žile na površini skrčile. Temu pravimo vazokonstrikcija - in če se žile na površini skrčijo, telo ne more preko teh skrčenih žil odvesti toplote in bo toplota ostala v centru telesa, po drugi strani bo pa to sprožilo mehanizem, da se bo kuža začel tresti. In s tresenjem, z delom mišic, se tvorita dodatna energija in toplota, ki je ne želimo. Tako da v bistvu lahko s tem naredimo več slabega, kot pa če bi žival samo umaknili v hladen prostor. Torej, kako naj ohlajamo? Priporočamo tako: z zmerno hladno vodo, lahko je to tuš, lahko je to vrtna cev, lahko je tudi en škaf vode, s katerim polijemo psa. Počasi. Ohlajamo do temperature nekje 39, ne gremo pod to."

Drugi načini ohlajanja
"Drugi načini so, da na mesta, kjer potekajo velike vratne žile, iz tega vidika, da bodo odvedle toploto, polagamo blazinice, ki jih vsi poznamo, za piknik, ki jih naložimo v hladilno torbo. Lahko jih damo sem, lahko jih damo pod pazduhe, na dimlje. Seveda ne neposredno na kožo, da ne pride do omrzlin, in počasi ohlajamo. Tretji vidik oziroma možnost ohlajanja je z alkoholom, in sicer, da ga polijemo po trebuščku in pa po šapicah. Če se spomnite, smo govorili o znojnicah. Alkohol zelo hitro hlapi in ko hitro hlapi, hitro odvede tudi toploto. Pomagamo si lahko tudi z ventiliranjem prostora, klima je idealna, lahko tudi s fenom, ki ga priključimo na mrzlo pihanje. Se pravi vse, kar bo v nekem krajšem časovnem intervalu postopoma odvedlo toploto. Če vidimo, da to ne deluje, da je žival čedalje slabša, da izgublja zavest, da zelo sope, da se slini, opoteka, jo moramo nemudoma odpeljati k veterinarju."

"Kaj naredimo zdravniki? Žival takoj damo na infuzijo, zaradi podpore vseh teh notranjih organov, ki bodo lahko šli v odpoved, hladimo strokovno, blažimo krče, ki lahko nastanejo, in damo vso intenzivno podporno terapijo."

Nekatere pasme bolj občutljive na pregrevanje
Vsi psi pa niso enako ogroženi. Obstaja več dejavnikov tveganja, ki povzročajo, da se nekateri psi pregrejejo prej kot drugi. "Nekaj je zagotovo pogojeno s starostjo. Mladi psi in pa starejši psi so bolj nagnjenji k temu dogodku. Nekaj je vezano na pasmo, kot smo že omenili. Odlakani psi, sibirske pasme, težek kožuh, bogata poddlaka, kronična obolenja, kot je hipotiroidizem pri psih. Poznamo pasme, ki so zelo, zelo občutljive na povečano zunanjo temperaturo. Francoski buldog, angleški buldog, mops, shitzuji, king charles španjeli, se pravi vse pasme, ki imajo zelo kratek gobček. Zakaj? Gre za to, da te pasme že v osnovi težje dihajo, ker so dihalne poti zaradi selekcije in pa zelo kratke lobanje zožene, in ko pride do povečanja potrebe oddajanja toplote s sopenjem, se tukaj v bistvu ustavi. Težko odvaja toploto in lahko tudi mnogo, mnogo prej skolabirajo kot pa druge pasme. Ne smemo pozabiti na vse tiste živali, ki živijo zunaj - žalostno, ampak resnično - tudi na verigi, v slabih hiškah, brez vode, brez sence, brez vsega. To je tudi tempirana bomba, kdaj bo tak kuža podlegel visokim temperaturam."

Če je vam vroče, bo psu vsaj še dvakrat toliko
Seveda pa se toplotnemu udaru najlažje izognemo s preventivnimi ukrepi. "Nasvet je naslednji: če je vam vroče, bo psu vsaj še dvakrat toliko vroče. Torej po pameti. Ko se odpravljamo na pot, recimo na morje ali pa tudi na kratek izlet, ne puščamo psa v avtu, kar smo že povedali. Naredimo postanke, žival naj ima vodo. Živali, ki so zunaj, pa so lahko zelo lepo oskrbljene, lepo v boksu. Ko vemo, da bo vremenska napoved 35, 30 stopinj, dajmo takšnega psa mogoče v vežo, dajmo ga v klet, umaknimo ga z visokih temperatur. Dejavnost; zelo je pomembno, kdaj naj bo žival dejavna. Tako kot pri ljudeh, mi ne gremo teč opoldne, ampak to naredimo zjutraj ali pa zvečer. Ko bodo visoke temperature, tudi dejavnost prilagodimo temperaturam. Mogoče še za pse, ki živijo v mestih, v urbanih naseljih: asfalt - strašno se pregreje. Lahko pride do opeklin in poškodb blazinic, tako da se s psom ne sprehajamo takrat opoldne, ko so temperature zelo visoke, in dajmo svojo dlan na asfalt, preštejmo do sedem in če je vroče za nas, bo absolutno vroče tudi za psa, zadosti sveže, hladne vode, in seveda ravnajmo po pameti."

Oddajo O živalih in ljudeh lahko spremljate vsako soboto ob 13.25 na TV SLO 1.