V Sloveniji je v manjšem obsegu navzoča silvatična oblika stekline, eden izmed glavnih prenašalcev te bolezni pa so lisice. Po nekaterih podatkih naj bi bila steklina omenjena že v pradavnini, nekje 2.300 let pred našim štetjem.

Leta 1885 je francoski mikrobiolog Louis Pasteur prvič uporabil cepivo proti steklini. Cepil je devetletnega dečka, ki ga je ugriznil stekel pes. Cepljenje je bilo uspešno, deček je preživel, to pa je bil tudi mejnik v zgodovini zatiranja te bolezni, zaradi katere letno še vedno umrle okrog 55 tisoč ljudi, od teh kar 95 odstotkov v Afriki in v Aziji.

Roka cepljenja se ne sme zamuditi!
Cepljenje psov proti steklini je pri nas obvezno od leta 1947. Prvi centralni register psov so pri veterinarski upravi kot spletno aplikacijo vzpostavili leta 2002, z obveznostjo mikročipiranja so ga dopolnili leta 2003. Leta 2014, ko se je spremenila zakonodaja, so pristojni organi ugotovili, da veliko lastnikov psov še vedno ni cepilo živali proti steklini, zato so jih začeli na to posebej opozarjati. "Previdni moramo biti, da psa cepimo tri leta zapored. Med enim in drugim cepljenjem ne sme preteči več kot 12 mesecev. Če smo vestni in cepimo v roku, imamo po tretjem letu dve leti pavze," je pojasnil dr. Simon Božič iz Veterinarske bolnice Maribor. Psa je treba čipirati in cepiti proti steklini med 12. in 16. tednom njegove starosti, datuma naslednjega cepljenja pa nikakor ne smemo zamuditi. "Lahko se pride dan ali dva prej, tudi teden, ne smemo pa iti prek tega datuma, ker potem spet pademo v cikel cepljenja treh let zapored," je opozoril dr. Božič.

Zakon je pametno upoštevati in se držati pravil, saj lastnika v nasprotnem primeru lahko doleti kazen med 125 in 400 evri. Ceno cepiva določa država in je enotna - 41,43 evrov.

Steklina je bolezen, ki je neozdravljiva
Klinična slika živali, okužene s steklino je naslednja: pojavi se neobičajno vedenje, žival je neposlušna, se umika v temna mesta, je nemirna, laja in grize predmete brez razloga. Telesna temperatura se poviša na 40 stopinj Celzija, žival odklanja hrano in vodo, svetloba ji škodi in jo vznemirja. Z dnevi se nemir stopnjuje, potem pa nastopi paraliza požiralnih mišic, zaradi katere se žival intenzivno slini. Zaradi ohromitve mišic zadnjih okončin je hoja neusklajena, sčasoma je gibanje onemogočeno. Žival poskuša vstati le s sprednjimi nogami, bolezen pa se nato konča s smrtjo. "To je grozna, neozdravljiva bolezen. Obstajajo tudi filmčki na Youtubu, kjer si lahko vsak pogleda, kako je to videti. Ne bi si želel, da bi kdo zbolel zaradi tega," je priznal dr. Božič.

Oddaji Živalska sreda lahko prisluhnete vsako sredo ob 11.25 na Radiu Maribor.