Ponekod sršeni izumirajo oziroma so že zelo redki, pri nas je malce drugače. "Sršenom je tule kar prijetno, ker imajo v tem času precej hrane. Ponudili smo jim tudi možnost za stanovanje - ptičjo gnezdilnico, ki je ostala nezasedena. Zdaj so v njem zgradili že kar obširno domovanje iz papirja. Gnezdilnica je že premajhna in jo že širijo na zunanjo stran," je uvodoma dejal Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka.

Ne porabi vsega strupa pri prvem vbodu
Os je pet tisoč vrst, sršen pa je evropska največja osa. Bivajo tako rekoč povsod - v duplih, v krošnjah, v opuščenih zidanicah, tudi v goli steni. "Sršeni živijo v družinah, ki jih vodi matica samica. Bojimo se jih najbolj po želu, ki pa je popolnoma drugačno od čebeljega. To je zobčasto. Ko se zapiči, se ne izdre, medtem ko je želo sršena gladko in ga lahko uporabi večkrat. Temu primerno strupa ne porabi vsega pri prvem vbodu, ampak ga razporedi na pet zaporednih vbodov, preden mu ga zmanjka. To so v bistvu te površne razlike. Najbolj nas je pri obeh strah tega žela," je dodal.

15-krat blažji pik kot pri čebelah
Sršenov pik je torej manj nevaren kot pri čebeli. "Znanstveno je dokazano, da naj bi bil sršenov pik 15-krat blažji. Razlog je preprost: sršen potrebuje ta strup, da umori oso ali kaj podobnega, medtem ko se morajo čebele braniti z želom pred precej strašnejšimi, močnejšimi in večjimi plenilci njihovih sladkih zakladov. To so jazbeci, medvedi in ljudje, zato potrebujejo močnejši strup."

Sršen postane lahko sicer nevaren tudi nam, kadar se preveč približamo središču njegovega življenja, torej domu. Potem lahko postanejo napadalni. Do metra nas ob počasnem približevanju zlahka spustijo.

Oddajo O živalih in ljudeh lahko vsako soboto ob 13.25 spremljate na TV SLO 1.