Nutrija s piščalko. Foto: Leonard Sedmak-Štoka
Nutrija s piščalko. Foto: Leonard Sedmak-Štoka
false
Baletnik. Foto: Leonard Sedmak-Štoka
false
Polojnik X. Foto: Leonard Sedmak-Štoka
Leonard Sedmak-Štoka: fotografiranje narave

Vsaka zgodba na fotografiji je nov izziv, je Štoka-Sedmak povedal v oddaji Živalski blues. "Že kot majhen sem zelo rad slikal in risal pri očetu, saj je po poklicu akademski slikar. Veliko sem ga posnemal in se že s tem veliko naučil," je razložil, zakaj se je navdušil za fotografiranje.

Pritegnile so ga živali
"To znanje je v meni ostalo še do danes. On je slikal čolne in predvsem morske motive, mene pa so od nekdaj pritegnili živali, mogočne ladje, hitri avtomobili - skratka vse, kar se premika. Najraje sem slikal hišne ljubljenčke, ki so tekali okrog naše hiše. Še zdaj na steni visi veliko mojih muck in psička Kike, za katero se še zdaj spominjam, kako sem jo slikal. Z vstopom v šolo pa je bilo časa vedno manj in tudi moje slike niso bile več take kot prej, tudi slikal sem bolj malo. Čez nekaj let pa sem kar naenkrat dobil željo po fotoaparatu. To je bilo za moj trinajsti rojstni dan. Kupil sem si ga s svojimi prihranki, pri tem so pomagali tudi starši. To je vsa zgodba," je dodal.

Tudi več ur pred fotoaparatom za pravi trenutek
Sedmak-Štoka največ fotografij naredi v Škocjanskem zatoku. Razložil nam je, kako najde pravi trenutek za fotografijo, na primer pri pticah v letu. "Včasih preživim tudi več ur pred fotoaparatom. Običajno za take priložnosti izberem dopoldne oziroma jutro, ko je sonce še tik nad obzorjem in je zato svetloba še bolj bela. Taka svetloba nam je običajno bolj naklonjena, saj nam pri objektu oziroma živali, ki jo fotografiramo, nudi večjo ostrino," je povedal. "Najprej se uležem v visoko travo, da me ptiči nimajo ves čas pred očmi, nato pa postavim stojalo s fotoaparatom. Običajno se ptice med tem, ko pripravljam opremo, preplašijo in odletijo. Tako moram počakati približno pol ure, da se zame ne zmenijo več in priletijo nazaj."

S selekcijo najboljših posnetkov precej dela
Na sprožilec pritisne pogosto, zato ima tudi z izbiranjem najboljših posnetkov precej dela. "Ni tako lahko. V enem dopoldnevu lahko nastane tudi 500 fotografij. Ne rečem, da so vse dobre, ampak na koncu dneva imam vendarle 50 dobrih fotografij. Za natečaj, recimo, moram izbor 50 dobrih fotografij skrčiti na 10. Pri selekciji mi največkrat pomaga oče, kakršna koli druga mnenja pa so dobrodošla, saj več parov oči več vidi. Tudi kritike so mi všeč, tudi če so negativne, saj se lahko s tem še bolj izpopolnjujem."

Pomembno je, da ima fotografija zgodbo
Kaj se mu zdi na fotografiji najpomembneje? "Fotografija je ujetje trenutka. Najpomembneje je, da ima zgodbo. Žival na fotografiji nam mora nekaj govoriti že s samo držo, gibanjem, dejanji, vedenjem. Izbrani posnetek pa mora biti tudi zelo oster, saj je to predpogoj za nadaljnjo selekcijo." Vprašali smo ga tudi, ali ga živali zanimajo le takrat, ko jih fotografira, ali se tudi poglablja v način njihovega življenja. "Najbolj me pritegnejo ptiči, saj jih tudi najraje fotografiram. Večino pri nas živečih prepoznam že po videzu. Za tiste, ki jih vidim prvič, pa imam vedno pri sebi kakšen leksikon, v katerem so naštete in opisane vse ptice. Za nekatere vem tudi, kako se vedejo in kdaj jih lahko srečamo pri nas. Ptice rad opazujem tudi, ko pri sebi nimam fotoaparata. Zelo so mi namreč všeč in jih občudujem, kako jadrajo na krilih vetra visoko nad nami," je pojasnil.

Zanima ga tudi podvodna fotografija
Ptice ima tudi doma, dobil jih je za peti rojstni dan, a tistih ne fotografira, ker so v kletki. Ukvarja se tudi s podvodno fotografijo. "Še vedno se učim. Zelo težko je vse usklajevati. Ko držiš fotoaparat, imaš zasedeni obe roki, zato lahko naenkrat delaš samo eno stvar. Pod vodo je to še nekoliko večja težava, saj moraš hkrati uravnavati več dejavnikov, ki neposredno vplivajo nate. Šele ko si poskrbel, da je vse nared, lahko začneš samo fotografiranje."

Vsaka fotografija ima naslov
Sedmak-Štoka vsako fotografijo opremi z naslovom. Kot svojo najboljšo je ocenil tisto, ki jo lahko v desnem bloku vidite kot prvo. "Poimenoval sem jo Nutrija s piščalko. Na njej sredi trstičja kraljuje nutrija, ki je značilna za naše reke ob morju, predvsem za Badaševico, in grizlja košček trstike. Ob tem kleči na zadnjih dveh tacah, in ker so njene sprednje tačke zelo podobne človeškim, je videti, kot da bi igrala na zelo preprosto piščalko, izdelano iz trstike," je sklenil.

Oddaji Živalski blues lahko prisluhnete vsako sredo ob 10.30 na Radiu Koper.

Leonard Sedmak-Štoka: fotografiranje narave