Za jamo, ki leži za vasjo Gornji Ig, na poti proti Krimu, danes res ne moremo več reči, da je lepotica. Vanjo so ljudje zahajali že sredi 19. stoletja na kar pričajo tudi podpisi obiskovalcev na steni od bakel ožgane stene in kapniki, ki jih ni, saj jih imajo nekateri doma za spomin.Pa vendar je jama z biološkega stališča izjemna in posebna.

Prof. dr. Anton Brancelj, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani in predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, pravi, da so jo intenzivno raziskovali že nekoč, ko je bilo znano, da je jama od železniške postaje na Škofljici oddaljena le tri ure hoda. In nekoč je bila to tudi jama, kjer so lovili jamske hrošče, ki so bili zanimivi za zbiratelje in že takrat so med njimi odkrili tudi nove vrste.
Edinstveno nahajališče živalskih vrst
Jama Velika Pasica pa je znana tudi kot edinstveno nahajališče drugih živalskih vrst. Na podlagi primerkov iz jame je bilo doslej opisanih kar 12 novih. Skupaj pa so tam našteli 22 vodnih in 9 kopenskih jamskih vrst. Tako je jama po številu vrst na devetem mestu na svetu, pred njo so še 4 slovenske, prvi na lestvici je postojnsko planinski sistem. Prof. dr. Anton Brancelj, ki je prispeval nekaj opisov novih vrst pa pravi, da če pogledamo dolžino jame in število novih vrst v jami, je ta gotovo prva na svetu: "Na vsakih 10 metrov jamskih rovov je opisana ena vrsta."
V jami ni tekoče vode
Dr. Brancelj je napisal tudi knjigo Jama Velika Pasica - zgodovina, okolje in življenje v njej, ki je v založbi ZRC SAZU v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo izšla lani. Jamo je po malem raziskoval že leta nazaj, leta 2006 pa je v njej namestil laboratorij za izvajanje jamskih raziskav in to potem, ko je po naključju v vzorcu vode odkril nove vrste iz skupine ceponožnih rakov, ki jih tam ni pričakoval. Za jamo Veliko pasico je namreč značilno, da v njej ni tekoče vode, je le deževnica, ki prenika skozi razpoke v stropu. "To so drobni rakci, ki živijo v jamskem stropu. Gre za okolje, ki ga do zdaj biologi niso ravno najbolje poznali. Po zaslugi naših raziskav, pa se je vedenje o tem okolju razširilo in zdaj tovrstno favno raziskujejo tudi drugod po svetu. Na Kitajskem, na Tajskem, v Vietnamu in v Braziliji."
Težko reči, koliko je jama stara
Temperatura v jami je dokaj stalna, med 8 in 10 stopinj Celzija. Najvišja je pozimi, najnižja poleti. Debelina stropa je od pet do sedem metrov - za primer v postojnski jami je debelilna stropa od 60 do 70 metrov. Zaradi raziskav in opreme je vhod v jamo zaprt za ljudi, lahko pa vanjo pridejo živali. Tam tako prezimujeta dve vrsti netopirjev, mali in veliki podkovnjak pa nočni metulji vrsti jamski pedic in zobati vrbovček, tam so doma tudi jamske kobilice, nekoč so vanjo zahajali jamski medvedje. Kot pravi dr. Brancelj, je težko reči, koliko je jama stara, so pa odkrili fosilne rove s kostmi drobnih glodavcev in po tem sklepajo, da je prednica jame nastala približno dva ali tri milijone let nazaj, medtem, ko je zdajšnja jama najbrž mlajša od milijon let.
Prav tako je težko reči, od kod ime Velika Pasica. Morda je tega dobila po psih, ki so včasih v jamo hodili glodat kosti živali, ki so jih v njej odlagali okoliški prebivalci.

Oddaji Noetova banda lahko na Valu 202 prisluhnete vsako drugo soboto ob 12. uri.