"Zgodovina načrtne vzreje se je začela pred 150 leti. Prvi pisni viri o ljutomerskih konjih so že iz 18. stoletja, imamo čez 330 bibliografskih zapisov," je dejal mag. Janez Slavič, predsednik Kasaškega društva Slovenije in dodal: "Prvi konji so bili poimenovani kot lepi konji z morskega polja, ljutomerski konji, veržejski konji. Bila so različna imena."

Ljudje so kmalu začeli tudi načrtno vzrejati te konje in jih plemenititi z dobrimi plemenskimi žrebci. "Konj je služil za delo, ne le za kmetijo, tudi v prevozništvu, dokler ni bilo tramvaja, vlaka. Predvsem je bil uporaben v vojski," je pojasnil Slavič.

Živahen, hiter konj
Žrebec ljutomerskega kasača je velik od 155 do 165 cm, kobila je nekoliko manjša. "Ljutomerski kasač je živahen, hiter konj, ker je bil cilj vzrediti hitrega in vzdržljivega konja, ki bo dober na dolgi progi in da se ne bo upehal. Konj je plemenit, plemenitega videza in karakterja. Ima lep vrat in srednje veliko glavo. Je tudi srednje velik, tanek, vitek, na visokih nogah, a ne previsok, tako da lahko v kasu premaguje dolge proge," pojasnil Slavič.

Ljutomerski kasači dosegajo najboljše rezultate
Ljutomerski kasač ni prepoznaven le pri nas, temveč tudi v tujini. Ne le v bližnjih državah, tudi čez lužo. "Je pa res, da je danes reja manjša, kot je bila včasih, predvsem zaradi tega, ker ga ne uporabljamo več za drugo, kot samo za tekmovanje ali za rekreacijo. Ta konj je primeren tudi za ljubitelje živali na domačijah, saj se z njim da tudi jahati, sprehajati, ni samo za kas. Reja je manjša, vendar je še vedno v Sloveniji več kot polovica kasaških konjev ljutomerskih kasačev. Ljutomerski kasači dosegajo najboljše rezultate," je povedal in poudaril, da ljutomerski kasač še vedno drži rekord, ki ga ni premagal še noben drug konj - tudi iz tujine ne.

Koliko morajo biti stari konji, da lahko začnejo dirkati, kako poteka priprava, kakšne so kvalitete dobrega kasača, kakšen je bil odnos do te živali včasih in kakšen je danes? Odgovore lahko najdete v treh prispevkih, ki smo jih združili v enega.